Ambiciozna igralka Nina Rakovec se v ljubljanski Tivoli pripelje s kolesom, saj je ravno narava tista, kjer se najboljše počuti, ob tem ji družbo dela navihan pes Kasper. »Narava me vedno napolni z življenjsko energijo.« Mladenka, ki bo to soboto dopolnila 27 let, je že zelo uspešna. »Huh, kaj pa vem. Najbrž imata veliko vlogo pri tem moja zagnanost in delavnost. Rada se učim in se lotevam najrazličnejših izzivov. Ogromno pa ima pri tem opraviti tudi sreča.« Do zdaj je prejela dve nagradi vesna za najboljšo žensko vlogo, tudi nekaj mednarodnih nagrad ima v svoji zbirki, bo v prihodnosti padel še oskar? »O tem lahko najbrž samo sanjam, ampak ja, ljudje si moramo postaviti visoke cilje, da lahko ves čas napredujemo in zahtevamo od sebe še več,« reče Nina v smehu. Vsekakor priznava, da jo mika tudi Hollywood. »A kot gledalko in ustvarjalko me večkrat bolj impresionira evropski film.«
Čarobni svet zaodrja
Vsak dan se znajde v drugi vlogi. »Vsaka vloga me je nečesa naučila, tudi zato je naš poklic tako lep. Vseskozi ti širi obzorja in te motivira, da se kar naprej učiš in preizkušaš meje samega sebe.« Med sprehodom se spominja dneva, ko je v njej vzklila želja po igralstvu: »Najbrž takrat v gledališču v Trstu, ko sem se potikala po zaodrju. Za malo punčko je ta svet še bolj čaroben.«
Sicer pa ima igralstvo že v genih, saj je njen dedek legendarni Polde Bibič. »Sigurno je tu povezava, saj sem prek dedija ta svet spoznala in imela možnost, da sem gledališče in film ves čas okušala.« Kar se tiče napotkov, ki ji jih je dal Polde, reče le na kratko: »Najmodrejše in neprecenljive.« Trenutno ogromno igra v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je zaposlena. »Igram v odbitem kabaretu Cafe Dada in v Sambi lantani, ki je meni zelo dragocena predstava, saj mi, kot igralki, daje ogromno. Ravno pred kratkim pa sem vskočila tudi v muzikal Lizistrata, namesto Karin Komljanec, in moram priznati, da je bila ta izkušnja zahtevna, a izjemna za mlado igralko.«
Tudi na televiziji jo lahko vidimo. »Vsako soboto je na sporedu Poldnevnik, satirična oddaja, v kateri sodelujem poleg Godlerja, Artača in Mastnaka. Vsako snemanje je zabavna in poučna dogodivščina zase.« Ko se usedeva, izda še: »Pripravljam se tudi na snemanje novega celovečernega filma, zaradi česar sem vznemirjena kot otrok. Zelo se veselim tega projekta.«
Otroška duša
Izza odra pa je Nina kvečjemu preprosto dekle. »Občutljiva, iskrena, igriva,« opiše sebe. Pravi, da se najraje zabava s svojim kužkom. »Neprecenljivo je, kadar sem obkrožena z ljudmi, ki jih imam rada. Obožujem potovanja in vikendaške pobege ter razvajanja, knjige, filme...« Sicer pa rada zahaja na bližnje hribe. »Rožnik in Šmarna gora sta pri roki, redno hodim tudi na Dobrčo. Drugi vršaki pa še čakajo name,« in se nasmeji. Poleg živali obožuje tudi otroke. »Če bi bila v drugem poklicu, bi jih imela že nekaj. Zelo rada jih imam in se tudi z njimi zelo dobro razumem.« Nato v smehu reče. »Prelevim se v klovna in se z njimi zabavam, ker sem tudi sama velik otrok. Negujem svojo otroško dušo. Itak jo rabiš negovati za teater pa tudi sicer se mi zdi nekaj najlepšega, če se lahko smejiš čez dan, če lahko opaziš lepe stvari pri ljudeh in v življenju, da poskušaš ceniti te trenutke.« Za zdaj sicer ne razmišlja o otrocih. »Ko bom imela otroka, se mu hočem stoodstotno posvetiti. Zdaj je na prvem mestu kariera. Prav tako se še ne počutim zrela, da bi lahko vzgojila malo bitje. V tem svetu je zelo težko imeti otroke in jih obvarovati pred vsem sranjem, ki je okrog nas,« reče brez zadržkov. Povprašam o dejavnikih, ki jo motijo. »Nestrpnost ljudi do drugačnosti oziroma do česarkoli... to me boli.«
Kasper v garderobi
Nerada pa govori o sebi in intimnih stvareh, če je zaljubljena, pove le: »Resnico vedo srednjeveški trubadurji.« Nato razloži: »Zdi se mi, da se na odru in v filmu najbolj intimno razgalim. V bistvu tam odprem sebe, svojo dušo, vse..., kdor me pride gledat, me vidi ranljivo, in vidi največ mene, kar je možno.« Sicer se je tudi dobesedno v filmu že razgalila, čeprav tega ne bi naredila za priljubljeno moško revijo. »To ni isto.« Pove še: »Kot Nina nimam te potrebe in se mi zdi zelo velika razlika, ali se razgališ za vlogo, seveda če je to upravičeno, ne samoumevno.« Spomni se dogodka: »Klicali so me iz projekta Gremo mi po svoje, če bi samo pokazala joške. Rekla sem: Oprostite, jaz sem diplomirana igralka. In sem jih seveda zavrnila, ker se mi je to zdelo čisto bizarno.
Ob njenem opisu delovnika izvem, da hiti na vaje za film, čaka jo še sinhronizacija risank, zvečer pa še predstava ali dve. »Zagrabim vsako priložnost, da delam, in sem vedno pripravljena stoodstotno.« In pes Kasper je tisti, ki jo vedno spremlja, tudi na predstavah. »Počaka me v garderobi, vmes spi, itak pa obožuje teater, ker je toliko ljudi in mu dogaja,« se nasmeji. »Ko se za neko stvar odločim, vse naštudiram. Vse knjige o pasji psihologiji sem prebrala, tudi vse pasme sem preštudirala,« še pove, nato se s kolesom odpelje na vaje.
