Darja Reichman se je rodila 6. oktobra 1965 v Ljubljani. Diplomirala je na ljubljanski AGRFT, igrala v različnih gledališčih, od leta 1995 je stalna članica Prešernovega gledališča Kranj. Ustvarjala je tudi v SNG Drama v Ljubljani, SLG Celje, v MGL. Ustvarila je več kot 50 igralski vlog. Trenutno jo lahko gledamo v priljubljeni seriji Usodno vino, v kateri igra nesrečno, ustrahovano ženo Violeto Petrič. Darja ima v sebi umetniško žilico že od mladih nog, saj je raslo ob mami Jelki, slikarki in nadvse pruiljubljeni ilustratorki.
Kako se začne vaše jutro?
Z nežnim, včasih pa tudi zahtevnim 'mmmrrrrrrrrrrrrr' me prebudi naš muc, če ga ne prehitim in vstanem že zarana ob štirih, petih, ko hitim na snemanje. Sledita obvezna kava in prhanje.
O čem govori zadnji SMS, ki ste ga dobili?
Obvestilo o plačilu z bančno kartico. Dobivam jih preveč pogosto. Ker kartica ne da miru in kar naprej sili iz denarnice.
Kdaj ste nazadnje jokali in zakaj?
Ko mi je prijateljica pripovedovala o zadnjih dnevih življenja njenega očeta. Ker sem se ob tem zavedala minljivosti vsega.
Kateri trač o vas vas je nazadnje nasmejal?
Ni bilo nobenega trača. Vsaj ne, da bi vedela. Mogoče pred mnogo leti, da mi je mož kupil drag avto, kar seveda ni bilo res.
O čem je tekel vaš zadnji pogovor s prijatelji?
O gledališču, šoli, sinu, počitnicah, psihoterapevtih. Pa o nepredvidljivosti človeških značajev.
Kaj si že od nekdaj želite narediti, pa si ne upate?
Z leti spoznaš, da je že prav, da si nekaterih stvari ne upaš narediti, ker impulzivnost ne prinese veliko dobrega. Biti diplomatski je kar zaželeno.
Kaj je najdražja stvar, ki ste si jo zadnje čase privoščili?
Potovanje. Odkrivanje novih delov sveta, ki jih še ne poznam. Zelo drago, ampak neprecenljivo.
Če bi bili lahko en dan nevidni, kaj bi storili ali spremenili?
Mislim, da moja nevidnost ne bi ničesar spremenila, morda bi samo prinesla potrditev spoznanja, da smo vsi minljivi in nadomestljivi.
Katera je bila najbolj neprijetna situacija v življenju, v kateri ste se znašli?
Ko povabiš nekoga (mladega, čednega) na pijačo, pa se izkaže, da nimaš v torbici nič gotovine, niti kartice, ker si zamenjala torbico.
Kateri spomin na otroške dni vam je najljubši?
Nepozabne počitnice na Korčuli v Lumbardi s starši in bratom. Celih sedem let, vsako poletje. Čas, ko sem hodila ob morski obali in bila sama sebi zadosti. Čas, ki ga ni več...
Kdaj ste se odselili od doma oziroma postali samostojni?
Pri 24 letih, ko sem spoznala svojega življenjskega sopotnika.
Katere jedi nikoli ne bi poskusili in zakaj?
Kače, ker jo preveč spoštujem. Enkrat smo bili z gledališčem na gostovanju v Venezueli in na hotelsko pročelje se je priplazila anakonda. Lastniki hotela so jo ujeli, odrli in spekli in potem ponudili kot poslastico nam, gostom. Jaz je nisem jedla.
Ste na kaj alergični?
Na nepravičnost in neumnost. Pa na nekatere antibiotike.
Kako se zaključi vaš dan, kdaj se po navadi odpravite spat?
Spat se odpravim pozno, prepozno, ampak tudi če se odpravim pred polnočjo, ne zaspim. Na žalost, ker je dobro spanje glavni vir lepote in zdravja, pravijo. Zaspim okrog pol enih ali enih. Če se le da, preden zaspim, berem kakšno dobro knjigo ali šele takrat prelistam dnevne časopise, ker čez dan nisem utegnila.
Preberite več v Suzy, naši novi tabloidni reviji Slovenskih novic, ki izide vsak petek. Najdete jo v bližnji trafiki, še bolje pa bo, če se nanjo naročite in jo boste dobili v svoj nabiralnik. Pišite nam na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. oziroma pokličite na brezplačno številko 080 11 99.
