Potapljaški safari je zagotovo ena bolj zanimivih izkušenj v mojem življenju,« pove mladi in perspektivni novinar Miha Orešnik. Celotno potovanje v Egipt, ki ga je do zdaj obiskal dvakrat – nazadnje junija 2013 –, je bilo namreč prilagojeno temu. »Pristali smo v Hurgadi, nato pa dopust preživeli na ladji. En teden celine sploh nismo videli,« razloži novinar.
Osebje na ladji – bili so domačini –, pravi, je bilo izjemno prijazno. »Egipčani turista res razvajajo. Stvari ti nosijo od spredaj in zadaj. Pred potopom ti pomagajo pri oblačenju opreme, po potopu te na krovu že pričakajo s pijačo in prigrizki. Pa tudi sicer so zelo ustrežljivi, res jih lahko samo pohvalim.«
Tudi nad tamkajšnjimi naravnimi lepotami je preprosto navdušen. »Egipt se v nasprotju s Slovenijo ne more pohvaliti z lepo pokrajino, ima pa zato nadvse bogat podvodni svet. Tako lahko kompenzirajo pri turistih – če na prvi pogled ponujajo samo puščavo, puščavo in še enkrat puščavo, se prave naravne lepote tujcu pokažejo šele, ko si nadene masko in na hrbet povezne plinsko jeklenko.«
Na dan so imeli več potopov, prvega, denimo, že ob šestih zjutraj. »Od tri- do štirikrat na dan smo se spustili v globino. Odvisno tudi od razmer, čeprav Rdeče morje slovi po tem, da je idealno za potapljanje, redko kdaj ne dopušča raziskovanja tamkajšnjih koralnih grebenov. So pa ti potopi fizično zelo naporni, tako da je večina vsaj enega vseeno izpustila.«
Mihi bo zagotovo najbolj ostalo v spominu srečanje z jato morskih psov. »Ladja je ustavila ob majhnem otoku, ki je imel prostora le za svetilnik. Pred vsakim potopom smo imeli sestanek, na katerem so nam povedali osnovne stvari o terenu, kjer se bomo potapljali, tistikrat ni bilo nič drugače. Vodnik nam je dejal, da se bomo spustili približno 40 metrov pod vodo, in nas opozoril, da je možno srečanje z morskim psom. Tako sem se že spustil v nekem pričakovanju, da ga lahko zagledam. Videli smo tri ali štiri, dolge približno dva metra. Ne morem ravno reči, da me je bilo strah, vsekakor pa je bil prisoten adrenalin.«
Manj ga je prepričala egiptovska kulinarika. »Vse je bilo sladko, še kruh. Tako da sem imel včasih občutek, da jem salamo s pecivom,« se nasmehne novinar. »No, ribe so bile pa odlične, ker smo vedno jedli sveže ulovljene. Pa tudi večerna druženja ob šiši (vodnih pipah, op. a.) so nekaj prav posebnega.«
Kam ga bo pot ponesla v prihodnje, ne ve. »Samo da so sonce, morje in visoke temperature,« se za konec še enkrat nasmehne Miha.
Destinacija: Egipt
Plus: pester podvodni svet
Minus: morska bolezen (bruhanje, driska), ki so jo staknili nekateri potapljaški kolegi
Šoping: ker so ves teden preživeli na ladji, priložnosti za nakupe ni bilo
