»Naš prvi nastop v triu je bil na silvestrovo 1962 v dvorani v Zalogu pri Cerkljah na Gorenjskem, nekaj mesecev zatem pa je ansambel že igral v značilnem kvintetu. Prvi na Gorenjskem smo začeli prirejati mladinske plese. Vsako nedeljo od oktobra do konca maja smo do leta 1976 igrali v Zalogu, nato šest let na Primskovem pri Kranju in na mladinskih plesih na Visokem, v Komendi in Železnikih. Poleti pa na različnih prireditvah, največ na gasilskih veselicah. V tistih letih smo imeli tudi do 160 nastopov na leto! Med letoma 1965 in 1982 smo zastopali občino Kranj in veliko igrali za naše izseljence v tujini, v Franciji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Švici in še kje. Med našimi poslušalci je bila tako mladina kot tudi starejši, igrali pa smo vse zvrsti plesne glasbe,« obuja stare, lepe spomine vodja ansambla Trgovci, ki že več kot pol stoletja pluje v vodah domače glasbe, Vinko Janežič.
Pod Krvavcem smo doma
Že na začetku delovanja so nekateri člani pisali tudi svoje skladbe in jih radi zaigrali, a niso nobene posneli. Šele leta 2004 so se podali v studio in ustvarili prve posnetke napevov ter jih objavili na zgoščenki z naslovom Cerkl'anska fara. Zasedba se je seveda večkrat spreminjala, pred dvema letoma pa so se stari člani ansambla odločili, da za 50-letnico posnamejo nekaj novih skladb, in nedavno so jih izdali tudi na cede plošči z naslovom Pod Krvavcem smo doma. »Večina skladb na plošči je povezana z našimi domačimi kraji, nekaj pa je seveda tudi ljubezenskih, kot se spodobi za nas, izkušene godce in pevce,« pravi šef ansambla, v katerem je danes sedem članov. Harmonikar je Franc Osterman, na kitaro brenka Renato Verlič, baritonist in kontrabasist je Bojan Batič, v klarinet piha Tone Novljan, današnji pevki v skupini sta Marjana Urankar in Hermina Matjašič. Trobentač, pevec in vodja ansambla je že vseh 50 let Vinko Janežič. Se še spominja svojih glasbenih začetkov? »Seveda, trije mladi fantje smo se v podjetju v Cerkljah, ki se je imenovalo Krvavec, učili za trgovske pomočnike in leta 1962 smo se izučili in si za svoje prve plače kupili glasbila. Jaz sem začel s kitaro, na kontrabas je igral Franci Strupe, Franci Prosenc pa na harmoniko. In na silvestrovo smo prvič zaigrali pred ljudmi v prosvetnem društvu v Zalogu, kjer sem doma. Še zanimivost: imeli smo en gramofon z 20-vatnim vgrajenim zvočnikom in vhodom za en mikrofon, ki smo ga v dvorani kar obesili na strop, ker nismo imeli stojala zanj. Na vajah se je lepo slišalo, ker je bila dvorana prazna, ko pa se je začelo zares, smo gramofon privili do konca, a se je samo nekaj pokadilo in ves večer smo nato igrali brez ozvočenja. In v letu, ki je sledilo, sem začel vaditi igranje na trobento, dobili smo še nove člane in nastal je kvintet. Najprej smo začeli nastopati na koncertih po Gorenjski, konec leta smo se že lotili tudi igranja zabavne glasbe. Na naše mladinske plese je ob nedeljah prišlo tudi tisoč mladih ljudi, na veselice pa še toliko več. In zanimivo je, da tudi danes mladi spet množično prihajajo na podobne zabave z narodnozabavno glasbo,« ugotavlja izkušeni godec.
Vmes je ansambel včasih tudi na kratko prenehal delovati. Kaj pa je Vinko počel tedaj? »Ko je bil predah, sem kot pevec eno leto pomagal Krvavškemu kvintetu, potem pa so se spričkali in prenehali, nekaj članov pa je bilo za to, da zberemo novo zasedbo, in tako je nastal ansambel Lipa. Takoj smo začeli snemati in nastopati po festivalih, kjer smo bili dokaj uspešni. In potem smo se spet zbrali Trgovci in zgodba teče naprej do danes.«
