Razburjenje oboževalcev Modrijanov, predvsem tistih, ki jim sredi avgusta ni uspelo kupiti vstopnic za vsaj eno oktobrsko Noč Modrijanov, ne pojenja. Četudi so bile razprodane v pičlih nekaj minutah in jih uradno ni več mogoče kupiti, to seveda ne drži. Še so na voljo, a žal na tako imenovanem črnem trgu, njihova cena pa je, kot je v navadi, nekajkrat višja. Tudi do petkrat in celo več. Preprost izračun pove: če je nekomu uspelo kupiti deset vstopnic, kolikor jih je posameznik lahko dobil v enem paketu, največ po 20 evrov, je zanje odštel 200 evrov. Te pa je potem, seveda po dve in dve, prodajal po oglasih, in če je prodal vseh deset, za eno pa je zahteval vrtoglavih 100 evrov (nekateri omenjajo, da tudi več), mu je v žepu ostalo 800 evrov. Čisti dobiček, in to neobdavčen, seveda. A vsaj nekaterim se ta račun lahkega zaslužka morda vendarle ne bo izšel.
Kot pravi Sabina Langus Boc s Finančne uprave RS, so njihovi inšpektorji nemudoma začeli preverjati oglase na spletnih straneh, na katerih ljudje ponujajo vroče vstopnice. »Doslej smo preverili več oglasov in ugotovili, da obstaja sum dela na črno. Postopki v zvezi s tem še potekajo. Ugotovili pa smo tudi nekaj primerov, ko posamezniki prodajajo manj vstopnic, ker so jih kupili za družino, prijatelje, sosede, ki pa se koncerta ne morejo udeležiti. V teh primerih ne ukrepamo, ker ne gre za delo na črno,« je pojasnila. A je ta izgovor preprodajalcev bolj plehek. Navsezadnje težko verjamemo, da je kdo še ob 9. uri stal v vrsti ali na spletu kupil vstopnice, že v manj kot uri zatem pa jih je prodajal na spletu.
Brezhibni sistem
Četudi se zdi, da Modrijani niso sami krivi, da zanje vlada tolikšno zanimanje, pa mnogi menijo, da ni čisto tako, saj so imeli možnost omejiti nakup vstopnic, seveda navzdol. A tega niso storili. Še več, čeprav so jih mnogi na ta problem opozarjali že lani, so letos število vstopnic, ki jih je bilo mogoče kupiti naenkrat, celo dvignili na deset. »Mislim, da si fantje tako delajo umetno reklamo. V javnosti je pač lepo slišati, da za njihov koncert vlada tolikšno zanimanje. S tem si dvigujejo tudi ceno,« meni ena od jeznih oboževalk, ki je ostala praznih rok. Številni pa dvomijo tudi o brezhibnosti delovanja sistema prodaje, ki je v domeni podjetja Eventim.
»Ne zanikam, da tu in tam ne nastane kakšna težava, saj gre za računalniški software. A glede prodaje za Noč Modrijanov lahko zagotovim, da je sistem deloval brezhibno,« zagotavlja direktor Eventima Karli Erdlen. »Sistem, kakršnega uporabljamo, je tak kot v vseh sestrskih podjetjih v drugih državah in je zasnovan za kapacitete aren in stadionov, kakršne poznajo v Nemčiji, Angliji in drugje. Kapaciteta dvorane Zlatorog v Celju, kjer bo Noč Modrijanov, je manj kot 5000 ljudi, za oba koncerta skupaj smo tako imeli v prodaji nekaj manj kot 10.000 vstopnic. To pa so številke, ki so za druge države zanemarljive, in zato tudi ni razlogov, da bi imeli pri prodaji kakšne težave in sistem ne bi zdržal,« zagotavlja Erdlen. Je pa res, da so morda Eventimove prodajalke spretnejše pri prodaji, ker počnejo samo to, kot so na drugih mestih, na primer poštah in bencinskih servisih. »Tisti ponedeljek, ko so Modrijani dali vstopnice v prodajo, je nanje na naši spletni strani čakalo več kot 14.000 kupcev. Mnogi z željo, da opravijo prvi nakup. Že pred deveto uro pa so na naših prodajnih mestih in mestih pogodbenih partnerjev čakali tudi fizično, v vrstah. Samo pri nas imamo okoli 1500 prodajnih mest, seveda pa je bila prodaja možna tudi v tujini. Vsakdo jih je smel kupiti največ deset. Pa recimo, da je bilo na spletu in v vrstah pred blagajnami skupno 2500 ljudi in da je v povprečju vsak prvi kupec kupil le štiri. To pomeni, da smo prodajo na vsaki prodajni točki končali po že samo enem nakupu,« razloži direktor Eventima. In dodaja, da je v tujini nekaj povsem običajnega, da je za koncerte najpopularnejših skupin kakšen stadion, ki sprejme neprimerljivo več obiskovalcev kot celjska dvorana Zlatorog, razprodan v nekaj minutah.
