Vsako jutro je spil enega ta kratkega

Štefan Čamič, bolj znan kot Steffanio, je potem, ko je premagal raka, sklenil, bo v življenju več časa posvetil stvarem, ki jih zares obožuje: »In potovanja zagotovo spadajo mednje. Rad bi videl čim več krajev,« pravi 39-letni pevec, ki mu je v najlepšem spominu ostal Egipt. »Fascinirali sta me predvsem dve stvari – potapljanje v Rdečem morju, kjer sem videl na tisoče pisanih tropskih ribic, in seveda Sahara.«

Nastanjen je bil v Hurgadi, a si je skoraj vsak dan privoščil izlet v drug kraj. Med drugim se je z ladjico podal raziskovat Rdeče morje. »Ko smo se zasidrali, je bilo na vrsti potapljanje. To je bila res nora izkušnja! Vsak je moral podpisati, da gre v to avanturo na lastno odgovornost. In ena od postavk je bila tudi, da sem seznanjen, da me lahko napade morski pes. Dobesedno tako je pisalo! Pa sem vseeno podpisal,« se nasmehne glasbenik.

V puščavi so ga najbolj navdušile piramide. Te neverjetne arhitekturne znamenitosti, kot pravi, zanj ostajajo večna uganka. »Prepričan pa sem, da jih niso zgradili ljudje, ampak Nezemljani!« resno pripomni. Doda, da so narejene tako natančno, da tega ne bi mogel narediti noben stroj (ki jih takrat tako ali tako še niso imeli), kaj šele človeška roka. Sicer pa se je po Sahari potepal ves dan: »Vozili smo se s štirikolesniki, jahali kamele, spoznali pleme, ki še vedno živi tradicionalno puščavsko življenje, pokazali so nam, kako črpajo vodo. Najbolj pa sem bil šokiran nad padcem temperature ponoči, v Hurgado smo se namreč vračali šele proti jutru. Tisto, kar sem imel čez dan poveznjeno na glavi, sem si nato ovil okoli telesa, saj je bilo res zelo mrzlo,« pove Steffanio.

Egipčanska kulinarika pa mu ni všeč: »Nikakor se je nisem mogel navaditi, njihova hrana je res zelo drugačna od naše. Imel sem tudi nekaj prebavnih težav. Potem sem ugotovil, da je pametno, da si vsako jutro razkužim želodec z enim ta kratkim. Sliši se smešno, ampak je pomagalo. Zadnje dni sem v hrani celo začel uživati, pil pa sem v glavnem vodo, alkohola v Egiptu tako ali tako ne marajo, saj je vendarle pretežno muslimanska država.«

No, so ga pa bolj privlačile Egipčanke: »Zelo brhka dekleta so. Trebušne plesalke, ki nastopajo po tamkajšnjih lokalih, so pa še posebno očarale.« Pri domačinih ga je nekoliko zmotila njihova vsiljivost. »Povsod nekaj prodajajo in te prav posiljujejo z izdelki. Vem, da je takšna njihova kultura, ampak meni to res ni bilo všeč. Me je pa navdušil njihov način razmišljanja: čeprav večina živi v pomanjkanju, so videti srečnejši kot mi. Vse poteka ležerno in počasi, Egipčani se več smejijo.«

V Afriko, pravi, bo še šel, če ne v Egipt, pa kam južneje, recimo v Kenijo ali Republiko Južno Afriko. »Všeč so mi dežele tretjega sveta. Evropejci pogosto pozabljamo, v kakšnem izobilju živimo. Kljub vsemu. Zdi se mi, da ti takšna potovanja kar malo odprejo oči, da bolj ceniš stvari, ki so v vsakdanjem življenju postale preveč same po sebi umevne,« je sklenil glasbenik, ki kot član skupine Baxter Sonix v sodelovanju z italijansko glasbeno založbo Load Recordings te dni predstavlja novo elektronsko skladbo Day that I met U.