Tomaž Pustotnik, vodja orkestra Pustotnik: Knjige nisem bral, mi je pa o podrobnostih poročala žena, ki jo je brala. Zelo zanimiva zgodba, v četrtek si greva ogledat film. Mislim, da je zanimanje predvsem zaradi seksualne zgodbe. Lepo si je s partnerjem ogledati tudi film na takšno temo brez predsodkov. Komaj čakam četrtek... (smeh) To bo dolga noč!
Katarina Habe, pevka : Knjigo 50 odtenkov sive sem prebrala, in čeprav gre za lahkoten žanr, mi je bila všeč in sem jo prebrala na dušek. Druga zgodba pa je film, ki je presegel celo vsa moja nepričakovanja (smeh). Z Rokom sva bila povabljena na premiero v Opero, kar je imelo svoj čar, to pa je bil tudi največji plus te promocije. Dolgčaaaaaas, brez rdeče psihološke niti, ki je v knjigi prisotna, in popolnoma brez erotične domišljije. Ob tem sem razmišljala, da bi moral biti film evropske produkcije, saj je zdaj popolnoma zbanaliziran in film ni imel prave energije, filinga. Izbor glavne igralke se mi zdi super, glavnega igralca pa največji kiks. Naš Petelinji zajtrk je bil tisočkrat bolj erotičen zaradi umetniškega pristopa snemanja in subtilnosti. Zakaj je knjiga tak fenomen, mi je jasno, saj te potegne vase, za film pa mi res ni, saj že dolgo nisem gledala česa tako dolgočasnega.
Samanta Rejc Debevec, manekenka: Filma sicer se nisem gledala, sem pa si ogledala nekaj daljših odlomkov v napovedniku in moram reči, da si ga bom definitivno privoščila. Mislim, da zgodba buri domišljijo in razkriva tisto, o čemer vsi sanjamo, toda v vsakdanjem življenju ne najdemo prostora za tovrstno uresničitev. Pravzaprav v filmu ni nič takega, kar bi bilo žaljivo za ženski spol. Mene sta navdušili energija, ki je otipljiva med glavnima igralcema, in strast, ki ju druži. Mislim, da je to skrivnost uspešnega odnosa: živalska privlačnost, čista, nesebična ljubezen in postavljanje lastnih pravil. Če ta pravila vsebujejo par lisic in malo šeškanja – zakaj pa ne? Navsezadnje je za žensko vzburljivo, ko moški občasno vodi igro in si nas vzame živalsko in brez zadržkov. Zame je bistvo odnosa postavljanje lastnih pravil in razdajanje v imenu ljubezni. In mislim, da ta film to zelo lepo prikaže.
Alex Volasko, pevec: Nisem bral niti gledal (in me, iskreno, ne zanima), kakor pa slišim po komentarjih, je 50 odtenkov sive v glasbenem žargonu kot fešta bend: poljudno in za točno določeno široko publiko (v tem primeru ženske), a brez dodane vrednosti in avtorskega presežka.
Neža Bračun Nessy, pevka: Nisem gledala 50 odtenkov sive. Če po pravici povem, me res ne zanimajo plehke igrice, ki so vezane na neka površinska čustva. Čeprav tudi jaz kdaj pa kdaj pa kdaj pogledam nadaljevanke, kot so Razočarane gospodinje in Seks v mestu, tako da ne bom preveč kritična. Film bi si morala ogledati, da bi lahko komentirala, ali mi je zgodba všeč ali ne. Ampak me nekako ne vleče v kino. Na prvi pogled in na vse, kar sem slišala o njem, se mi zdi, da je plehek. Definitivno pa nisem pravi naslov, da bi sodila o tem, kaj je dobro in kaj ne.
