Vroča Ula Furlan: mamo je skoraj zadela kap

Ula Furlan je ena tistih žensk, ki se vsakemu projektu posveti v celoti. »Štejejo energije, ki jih daješ od sebe in se nekje seštevajo, ljudje te prepoznajo in odpirajo se nove poslovne priložnosti. Takšen pristop k delu zagovarjam že od najstniških začetkov, ko sem kot hči slavne mame in očeta spoznavala številne ustvarjalce. Ne morem trditi, da mi je mamino ime odpiralo vrata, lahko pa rečem, da sem bila rojena v takšni družini, prek katere sem hitreje prišla v stik z ustvarjalnimi ljudmi,« je iskrena voditeljica, igralka in manekenka. »Nič od naštetega nisem želela postati, sanjarila sem, da bom baletka in računovodkinja, nato pa se je zgodilo, kot se je moralo. Novinarji so mamo dolgo pregovarjali, da bi naju bilo lepo videti skupaj na fotografijah, in kot hčerka sem bila vpletena v to ter prek maminega medijskega udejstvovanja navezovala odnose z različnimi mojstri svoje obrti. Prvo pravo modno fotografiranje je sledilo pri petnajstih letih, ko mi je priložnost ponudila Vera Hegeduš. Takrat mi je Milan Gačanovič prvič populil obrvi in mamo je skoraj zadela kap. Prvič se je oblikovala moja podoba, bila je drugačna, bolj editorialska, ne tako 'hčerkasta'. Verjemite mi, ni bilo lahko premierno stopiti na modno brv. V zaodrju so se mi šibila kolena, imela sem veliko strahospoštovanje do ogromnega modnega prizorišča, saj so bili to časi, ko je industrija cvetela. Nisem ravno prepričana, da imam vse potrebno za preboj na modne brvi, imam pa vse, kar potrebujejo modeli pred fotoaparatom in kamero, od koder tudi povezava z voditeljstvom in igro. Vloga v neki reklami ti da možnost, da se izraziš, medtem ko si na pisti manj oseben kot v kakšnem drugem modnem kontekstu,« predstavi prepletanje svojih strasti.

Lahko bi več telovadila

Za delo pred objektivi je treba imeti določene telesne lastnosti – zanje se lahko Ula zahvali genom –, za preboj v tujino pa še marsikaj več. »Še več osebnega poguma, finančne podpore in dobrega zaledja agencije bi potrebovala, da bi lahko kot manekenka živela v Parizu ali drugih modnih prestolnicah, vsega tega pa žal na mojih začetkih nismo imeli. Če bi želela neskončno dobro živeti od manekenstva, bi se morala že zdavnaj intenzivneje angažirati. Raje sem se posvetila zgodbam ljudi, ki me pritegnejo in napolnijo na drug način. Začela sem razvijati svoj jezik in vzljubila delo novinarke, voditeljice,« izvemo o preskoku iz enega v drug poklic. V obeh primerih pa je na očeh javnosti, zato mora biti urejena. »S ponedeljkovimi jutri se veliko laže soočaš, če si telesno dobro pripravljen. Za končni videz je vselej potrebna cela vojska umetnikov ličenja, frizerjev, stilistov, fotografov, vsi se moramo povezati. Glede telesa pa moram priznati, da premalo telovadim. Hvala, oči, za te gene, sicer pa se mi že pozna, da se mi nabirajo leta, in bi lahko naredila kakšen trebušnjak ve??. Čeprav smo bolj suhi, smo lahko 'putraste' suhice (nasmešek). Vendar je dejstvo, da si bolj srečen, če si predihaš pljuča, možgane in si v svojem telesu čvrst. Sploh zdaj, ko prihajam v trideseta leta in intenzivneje občutim vsak premik v telesu, kot sem ga pri šestnajstih,« nam je za konec še zaupala postavna Ula, ki je smuknila v kopalke nove kolekcije trgovine Omara.