Vremenarka, izučena za kmetico

»Življenje je prekratko za omahovanje,« je vodilo Alenke Oldroyd - Reze, zato se v nove dogodivščine navadno vrže na glavo, spontano. S svojimi odločitvami pogosto preseneti, tudi sebe, ampak »s pozitivnim pristopom se mi vedno odprejo prava vrata in me popeljejo v nov dan,« pravi neomahljiva optimistka.

Na njivi postane čudna

Naj se smeje in bo srečna, jo je naučila babica, da je stik z zemljo oziroma naravo še kako pomemben, pa dedek, ko mu je v otroštvu v Mariboru pomagala pri delu na vrtu.

Njeni vrtički so bili pozneje sicer drugje in drugačni. Najprej jo je zasvojil radio, že leta 1981 je začela delati na Radiu Študent, pozneje je bila ena od najprepoznavnejših glasov na Hitu. Potem je sledilo televizijsko povabilo in Reza, tudi pri tej odločitvi ni dolgo omahovala, je začela na novoustanovljeni komercialni televiziji POP TV napovedovati vreme. Trajalo je petnajst let, njen vzornik in tudi mentor je bil in je ostal Miran Trontelj. Da so ji zdaj na Planet TV ponudili napovedovanje vremena prav ob četrtkih, ti so bili vedno nekakšni Trontljevi dnevi, ji je v čast. Izziv, ki se ga je Reza, zadnja leta tudi uspešna gojiteljica česna, zelo razveselila. »Poklicala sem otroke in starše, vsi so rekli, da sem rojena za medije, da tam zaživim, saj na njivi, kjer trenutno preživim preveč časa, postanem preveč čudna.«

Havaji niso bili dom

Pred njivo s česnom, pravzaprav ima v najemu tri in še svoj vrt v Domžalah obdeluje, jo je življenje vodilo v povsem druge smeri. Pravzaprav je to počel Američan Thomas Oldroyd, spoznala ga je in se vanj zaljubila na Havajih. Poroka je bila hitra, Thomasovo navdušenje nad Slovenijo veliko in nekaj časa sta se celo pogovarjala, da bi imela pri nas kmetijo. Thomas je misel na to dokaj hitro opustil in slovensko ženo prepričal, da gresta proč, v njegovo Ameriko. Najprej na Havaje, nato v Utah, ampak to niso kraji, kjer bi Reza lahko občutila dom. In ko je pri 49 postala babica, jo je nemudoma ucvrla v Slovenijo. Ljubezen na daljavo ni preživela, spomini so lepi, Rezino zadovoljstvo, ker se Thomasova napoved, da ji kot kmetici ne bo uspelo, ni uresničila, pa precejšnje.

Ena od spodbud za odločitev, da se loti gojenja česna, ekološkega seveda, je bilo obiranje malin na posestvu ameriškega soseda v Utahu. Takrat je začutila, da ji je kmetovanje blizu, da o tem pravzaprav veliko ve, predvsem pa čuti, verjela je, da zmore, in se takoj po vrnitvi v Slovenijo zapodila na neobdelane njive. Ambiciozno, ob pomoči bližnjih, otroci iz prvega zakona Ana, Luka in Jaka svojo mamo trdno podpirajo. Tudi kadar je na njivi malo preveč čudna.

Brez medijev ne more

Na začetku je čisto vsak dan skrbno opazovala, kako raste njen česen. »Ko je posajen, ga je treba hoditi gledat, se malo pogovarjati z njim, mu zažvižgati in zapeti. Na polje sem si vzela knjigo in tam brala,« pravi Reza, ki se je za kmetico izučila na Ptuju. Verjame, da bo kmetovanje nekoč še pomembnejši del njenega življenja. Ampak čisto brez medijev pa vendarle ne more. Tisto, kar povezuje kmetico Rezo z njeno medijsko dvojčico, je seveda vreme. Tema, ki je kljub dolgoletnemu napovedovanju ni nikoli nehala zanimati in ki jo zaradi svojega kmetovanja zdaj dojema še drugače.

Ne le napovedi vremena, tudi nasvete želi dajati. Ima jih polno malho, zaradi izkušenj s kmetovanjem, zaradi joge, ki jo že dolgo spremlja, in seveda optimizma, s katerim ljudem vedno znova sporoča: »Sledite svojim sanjam in ne pozabite, da je za prave odločitve vsak trenutek pravi. Zgrabite priložnost in ne omahujte. Prisluhnite svojemu notranjemu glasu, spoštujte se in se imejte neizmerno radi.«

To ji lepo uspeva. Kljub izkušnjam, ki so ji prinesle tudi bolečino, izgubo, dvome. Ampak takšnih občutij Reza po navadi ne goji dolgo, saj, kot ve čisto vsak kmet, za dežjem vedno znova posije sonce. Včasih celo takrat, kadar vremenarji na televiziji napovedo drugače.