SLOVENCI NA POTI

Voznik ga vendarle ni ugrabil in prodal

Objavljeno 03. januar 2013 13.03 | Posodobljeno 03. januar 2013 13.03 | Piše: Maja Kepic

Deni S. Eferl je zmagovalec pravkar končanega šova Paradise Hotel.

Pred snemanjem šova in po njem si je vzel 18 dni za spoznavanje te srednjeameriške države. Foto: osebni arhiv

Ker študiram na Dunaju, mi bivanje v tujini ne pomeni težav, se pa vedno zelo rad vračam domov,« pove Deni Sebastian Eferl. Zase pravi, da je individualist in zato pogosto potuje kar sam. »To ima tudi prednosti, saj lažje spoznavaš nove ljudi. Bil sem že v New Yorku, Torontu, Barceloni in več mestih v Veliki Britaniji ter na Irskem. Seveda je poseben pečat name naredila Kostarika, kjer smo snemali šov Paradise Hotel.«


Destinacija: Kostarika

Plus: pura vida

Minus: neznanje angleščine

Šoping: verižica v obliki srfa, na kateri piše Pura Vida Costa Ric

Pred začetkom in po koncu snemanja si je vzel še 18 dni

Tekmovalci so v državo, ki na vzhodu meji na Karibsko morje, na zahodu pa na Tihi ocean, odpotovali 17. julija 2012. »Celotno potovanje (zavarovanje, prevozi, vizum, prenočišče) je organiziral ter plačal producent šova, zato jaz nisem imel teh skrbi. Pred začetkom in po koncu snemanja pa sem si vzel še 18 dni, da si ogledam nekaj znamenitosti te prečudovite dežele,« pojasni Deni.

Kostaričane označi kot zelo prijazne, gostoljubne ljudi. »To sem opazil že na letalu, ko sem spoznal prijazen starejši par. Po le polurnem pogovoru sta mi ponudila prenočišče, pomoč pri ogledih in podobno. Tudi sicer sem spoznal veliko domačinov, ki so samo še potrdili prvi vtis z letala. Še zdaj sem v stikih z nekaterimi,« pravi postavni temnolasec. »Ko sem prišel tja, so mi povedali, da je njihov način življenja popolnoma drugačen kot naš evropski, kjer vsi le nekam brezglavo hitimo. Njihovo geslo je Pura vida, kar pomeni čisto, umirjeno življenje, brez pretiranih skrbi in stresa. Besedna zveza pura vida se uporablja za vse, kot na primer za dobro jutro, dober dan, dober tek ali kot odgovor na vprašanje, kako si,« pojasni 20-letni Mariborčan in doda: »Res je tudi, da zato tam vse traja dalj časa, kot smo navajeni. Na začetku je bilo to malo nadležno, ampak sčasoma smo se navadili. Na koncu smo se na takšen slog življenja pravzaprav zelo navezali.«

Kostariška hrana je precej enolična in zdrava, meni Deni. »Jedli smo veliko zelenjave, riža, jajc, piščanca in rib. Pravzaprav se mi zdi, da sem poizkusil prav vse mogoče načine, kako lahko pripraviš riž in piščanca,« v smehu doda. »Pa tudi pinta je pogosto na jedilniku. To je riž s fižolom, ki ga strežejo vedno in povsod, pri zajtrku, malici, kosilu in večerji.« Tudi pri pijači se Kostaričani držijo načela živi zdravo. »Tam sem spil ogromno smutijev, napitkov, pripravljenih iz svežega sadja in zelenjave. Njihov okus težko opišem, saj imajo v Kostariki precej drugačno sadje kot pri nas, kjer v glavnem uživamo uvožene pridelke. Tam je sadje bolj sočno, slajše in ima intenzivnejši okus. Izpostaviti moram predvsem banane in ananas, njam njam!« je navdušen Deni.

V Kostariko bi se rad vrnil vsaj še enkrat

Študent logistike in menedžmenta je v Kostariko odpotoval predvsem zaradi želje po novih dogodivščinah. No, teh že prav na začetku potovanja ni manjkalo. »Ko smo prileteli v San Jose, smo bili vsi zelo utrujeni, saj smo na letalu preživeli skoraj 33 ur. Na letališču nas je čakal kostariški voznik, ki se je zdel zelo mlad in neizkušen. Angleško skoraj ni govoril, zato je bilo sporazumevanje precej oteženo. A vzdušje je bilo na začetku vseeno zelo sproščeno, saj smo se smejali njegovi neizkušenosti – kar nekajkrat smo se izgubili in se celo peljali v nasprotno smer po avtocesti. Ko smo končno našli pravo pot, so drugi zaspali, jaz pa sem poskušal ostati buden, saj mi je kolega v Sloveniji razlagal o ugrabljanju ljudi in prodajanju notranjih organov, ki je v Srednji Ameriki kar velik problem. V nekem trenutku sem res že pomislil, da nas bo voznik kam odpeljal, saj je vožnja od glavnega mesta do našega hotela trajala kar štiri ure. Zaradi takšnih misli sem si začel peti in tako zbudil preostale tekmovalce, ki pa tega niso bili preveč veseli, saj so bili zelo utrujeni. Celo manjši prepir je nastal, a sem jim odvrnil, naj se, če nočejo ostati brez ledvic, raje zbudijo in počakajo, da pridemo varno do cilja. Ko smo živi in zdravi prispeli v hotel, sem si kar malo oddahnil,« pove Deni.V Kostariko bi se rad vrnil vsaj še enkrat: »Nisem si ogledal vzhodne strani te države, kjer je ogromno vulkanov, zanima pa me tudi nočno življenje njihovega glavnega mesta San Jose,« se zasmeji. »A trenutno imam v načrtu krajša potovanja, kmalu si želim obiskati Švedsko, Norveško in rusko prestolnico Moskvo.«

Deli s prijatelji