Najprestižnejši in najodmevnejši slovenski medijski dogodek, Viktorji 2011, je za nami. Letos je minil v znamenju popolnoma spremenjenega vrstnega reda podelitve nagrad (edino tisti 'ta glavni' sta tradicionalno ostali na koncu), izstopajočega humorja Vida Valiča, neskončno dolgega zahvalnega govora Tanje Žagar, dolgočasnega nastopa Jonasa Žnidaršiča, zmagoslavja Klemna Slakonje in celotne nacionalke nasploh, vsesplošne promocije referenduma o družinskem zakoniku, nenavadnih glasbenih sodelovanj (Jan Plestenjak + Modrijani) in rahlo pretirane dolžine.
Tanja Žagar podirala rekorde
»Večino zmagovalcev sem pravilno napovedala, edino pri Tanji Žagar sem se zmotila,« je glasno komentirala neka mlada dama na 'čiku' pred Cankarjevim domom, kamor so se med zaključno zabavo hodili zračit in kadit slovenski medijci in ostali, ki so nekje staknili karte. Tanja je bila res presenečenje: večina je pač mislila, da bo to ali Jan Plestenjak, o katerem se zadnje čase ogromno govori, ker se za nekaj časa poslavlja od glasbene scene in ima z Evo Boto uspešnico To leto bo moje, ali pa v zadnjem letu povsod prisotna pevka Maja Keuc. Najbrž gre uspeh delno pripisati tudi številnim oboževalcem Tanje Žagar na Facebooku, kjer jih ima čez 40.000. Vsekakor je rdečelasi pevki in nekdanji Foxyci uspelo organizirati izjemno funkcionalno glasovno mašinerijo, ki je njej prinesla kipec, slovenski publiki pa enega najdaljših zahvalnih govorov v zgodovini. Pravzaprav se je tako dolg zdel predvsem zato, ker je bil za razliko od večine drugih sestavljen iz neskončnega seznama vseh možnih ljudi, ki so ji kadar koli pomagali na glasbeni poti. Ostali dobitniki so skušali v zahvalnem govoru vsaj narediti ali reči kaj posebnega (pri tem seveda izstopa zahvalni ples Klemna Slakonje).
Tin Vodopivec mlačen
Prav tako se je mnogim glede na komentarje na koncu zdel vmesni nastop Tina Vodopivca nekoliko mlačen. Gledalci doma ga sicer niste videli, saj je bil namenjen zabavi obiskovalcev Cankarjevega doma med oglasi. Mogoče je bil razlog za mlačnost v tem, da je bilo ves večer na odru mogoče videti malo morje vrhunskih voditeljev in odličnih zabavljačev, tako da so bili gledalci razvajeni in ni bilo slišati nekih večjih izbruhov smeha. To, ali pa je bil razlog v množičnem lulanju obiskovalcev.
Hladna čokolada in kaneloni
Zabava po dogodku je minila v znamenju skromne izbire hrane, neskončne količine popitega viskija in piva ter čokoladne fontane, ki je bila nefunkcionalna v vseh pogledih: tekoča čokolada je bila hladna, banane za namakanje pa so bile več metrov stran, tako da je bilo treba z njimi na palčkah do sladke radosti opraviti cel pohod. Prav tako je bilo slišati, da ne bi bilo nič narobe, če bi bili piščančji ocvrtki in kaneloni segreti. Povsod pa je bilo neskončno veliko belega kruha – tudi pri njokih, kamor sicer kruh sploh ne sodi.
Vsi smo ZA
Nobeden od navzočih ni mogel spregledati, da je bila osrednja nit podelitve nagrad prihajajoči referendum. Glede na odzive povabljencev na zabavi so stvari šle tako daleč, da bo prihodnji nedeljo tisti, ki bo proti, pravi obstranec, da ne rečemo avtsajder. Zdi se, da je biti 'ZA' pravzaprav postalo priljubljeno, modno pravzaprav. Brez dvoma si včeraj na koncu v dvorani nobeden ni upal na glas reči, da je proti. Verjetno bi ga vsi prisotni očitajoče pogledali. Gejlieni, gejzila in gejzir, Kobalova majica 'ZA', rožnata kravata in rožnata obroba srajce Slona in Sadeža, Valičev skeč o nevarnih gejih, 'ki napadalno z velikim kurcem v rokah napadajo ljudi in od njih zahtevajo 'faf', so nedvomno poskrbeli za najbolj gejevsko podelitev viktorjev vseh časov.
Ki še dolgo ne bo pozabljena. In tudi prav je tako. O vseh pomembnih in prelomnih medijskih dogodkih na svetu se še dolgo govori. Slovenci se moramo samo navaditi, da je to pač nekaj povsem normalnega.
