V reprezentanci ali klubu lige NBA gre Goran Dragić na vse ali nič. Toliko poškodb in udarcev, kot je moral on prenesti, da bi okusil slasti zmag, je izkusil malokdo. Američani se zavedajo, da je moštvena igra trda, borbena in boleča, da se poškodbe dogajajo, a ni jim jasno, zakaj je največkrat žrtev prav Dragić.
Da bi vse skupaj še bolj eksplicitno predstavili, so sestavili poseben posnetek, ki združuje vse neljube dogodke našega asa. Naslovili so ga Vsi sovražijo Gorana Dragića, saj je že skoraj neverjetno, kolikokrat so se nasprotniki s komolci in drugimi deli telesa spravili nadenj. V eni izmed kočljivih situacij je skoraj izgubil vid na desno oko, a se je na koncu vse dobro izteklo, slovenski kapetan pa je poškodbo pospremil z nasmeškom. Zaradi vseh teh zapletov se ga je prijel vzdevek Gladiator, čeprav ga domači ljubitelji še vedno kličejo Dragon, kar v prevodu pomeni zmaj. Požrtvovalno in z odlično igro se za ceno lastnega zdravja maščuje tistim, ki mu na parketu niso kos in ga želijo nešportno onesposobiti. Žrtev nizkih prijemov je bil tudi v Turčiji, vendar se ni pustil spraviti s tira, kot vodja ekipe je stoično prenesel bolečine in se na parket vrnil še močnejši. Ob tako veliki želji po uspehu se je v domovini ustvarilo prav posebno, evforično vzdušje in ni Slovenca, ki našemu požrtvovalnemu košarkarskemu borcu ob slovesu od državnega dresa ne bi privoščil zgodovinske in krvavo zaslužene medalje.
Ni še rekel zadnje!
»Imam trdo glavo in marsičesa sem vajen, to verjetno izvira še iz otroštva, ko sem pogosto padal in bil na tleh, zato me nič ne preseneti, še manj pa ustavi,« razkrije razlog svoje trdoživosti in priznava, da zelo rad igra za reprezentanco, a se vsaj ta del kariere počasi bliža koncu.
»V državnem dresu sem že od leta 2004, zadnjih deset let pa s člani. Svoj davek terja tudi liga NBA, kjer so sezone še posebej naporne,« doda. Četudi se zdi, da bo naš največji as v velikem slogu zaključil to poglavje, pa nekaj upanja vliva izjava njegovega brata Zorana, ki pravi, da bo poskušal pregovoriti Gogija, da bi skupaj nastopila še na olimpijskih igrah v Tokiu 2020.
Tudi oče Marinko je prepričan, da bo starejši sin še igral za Slovenijo, kar nas navdaja z optimizmom. Še posebej ker tako dobro vpliva na mladega Dončića, s katerim si v Istanbulu delita sobo. Goran je o svojem nasledniku povedal, da se odlično ujameta in da se je treba zavedati njegove starosti. »Je še otrok, rad gleda risanke in Prijatelje, vendar je za svoja leta zelo zrel. Lahko smo ponosni, da ga imamo,« je prepričan prvi mož košarkarske pravljice.
