Podelili smo drugi Vikendov gong in tokrat smo kar v desku informativnega programa TVS presenetili dobitnika Slavka Bobovnika. Zanj je to že šesti gong, s katerim se je izenačil z dosedanjima rekorderjema Juretom Seškom in Jurijem Zrnecem.
O tem, da so mu gledalci znova namenili gong, kljub vsem spremembam v informativnih programih domačih televizij
Morda pa bralci in gledalci cenijo ravno »nespreminjanje«. Neobračanje po vetru, ki pri nas (v politiki in medijih) velikokrat spreminja smer. Nekoliko neskromno se mi zdi, da vendarle opazijo in nagrajujejo to, da bobu rečem bob. Ob tem pa je pošteno priznati, da je televizija seveda timsko delo. Tisti dan, ko ste prinesli priznanje, ste videli v desku deset ali petnajst ljudi. Prav toliko jih je bilo na terenu in prav toliko v tehničnem traktu pa še kje, da ste lahko zvečer gledali spodoben Dnevnik. A kot sem se pošalil enkrat lani: če dobim priznanje za delo celotne ekipe, potem gledalci mnogokrat tudi napake celotne ekipe knjižijo na moj račun. Sem pa seveda vesel, da bralci in gledalci, ki imajo na daljincu na voljo na desetine programov, in samo klikniti je treba, pa so nekje na povsem drugem koncu sveta, še vedno zaupajo informativnemu programu TVS in tistim, ki ga delamo.
O tem, ali bo prihodnje leto s sedmim gongom prehitel rekorderja Jureta Seška in Jurija Zrneca
Čeprav našteti trije tekmujemo v nekoliko različnih disciplinah, se vendarle sprašujem, ali se prijateljske tekme ne končajo največkrat ravno z neodločenim izidom (smeh).
O tem, ali bo moral počasi poklicati mizarja, da bo podaljšal polico za gonge
Bo zdržala polica, bo, brez skrbi, tako da mizarju (še) ne bom dal zaslužiti. Teža gonga se meri drugače kot v kilogramih. In res bom vesel, če ga boste še kdaj prinesli v našo hišo, tudi če bodo naši gledalci in vaši bralci odločili, da morate z njim potrkati ne na moja, ampak na sosednja vrata.
