V Toskani je Nace pozdravil depresijo

Pevec Nace Junkar, ki je s popevkami osvojil slovensko publiko v 80. letih prejšnjega stoletja, je večino kariere sicer preživel v ljubljanski Operi. Prav v sklopu te je prvič obiskal Italijo, ki ga je za vselej zaznamovala. »Že prej me je ta dežela zelo fascinirala, saj so prav italijanski operni pevci moji največji vzorniki,« pove Nace.

Njegovo najljubše mestece je Torre del Lago, ki je na eni strani obdano s sredozemskim morjem, na drugi pa z jezerom Massaciuccoli. »Obala me je vedno pomirjala. Kot veste, sem pred leti trpel za depresijo, in prav tamkajšnja klima ter dolgi sprehodi po promenadah so mi pomagali, da sem prebrodil najtežje obdobje v mojem življenju,« iskreno pove Nace.

Znajo uživati življenje

Italijanski način življenja mu je zelo pri srcu. »Všeč mi je, ker mesto ob večerih znova zaživi. Trgovine in stojnice se od maja do oktobra ob desetih zvečer še enkrat odpro. Ljudje so tudi med tednom zunaj do polnoči, enih. Italijani znajo uživati življenje. Poleg tega so prijazni in gostoljubni.« Včasih pa znajo biti tudi malce vsiljivi, doda. »Če hočeš imeti mir, jim nikakor ne smeš povedati, da si pevec,« se zasmeje Junkar in pojasni: »Ko sem tam, imam navado, da grem ob dopoldnevih na kavico v lokalček, kjer se zadržujejo domačini. Enkrat je naneslo, da sem jim nekaj zapel, a potem so hoteli še in še in še. Ko sem se čez nekaj dni sprehajal po mestu, je neka deklica s kolesom za menoj vpila: 'Gospod pevec, gospod pevec, gospod pevec!' Zdaj že vse mesto ve, da se ukvarjam z glasbo. Nagovarjajo me na vsakem koraku, mi plačujejo pijačo in me celo vabijo k sebi domov. A po hišah domačinov ne hodim rad, zato jih največkrat zavrnem.«

Italijani ne slovijo ravno po tem, da so vešči tujih jezikov, zato se jim je Nace raje prilagodil in se naučil njihovega. »Italijanskega jezika sem se naučil po posluhu, zato seveda še vedno delam slovnične napake, a s sporazumevanjem nimam težav. Se pa spomnim anekdote, ko sva z mamo obiskala festival San Remo. Na vratih so naju seveda ogovorili v angleščini, mama pa me je povsem resno vprašala, zakaj ne znajo slovensko, saj Slovenci tudi hodimo k njim na obisk, ne samo Angleži,« se nasmehne simpatični glasbenik.

Tudi tamkajšnja kulinarika je nekaj, kar preprosto obožuje. »Iz Toskane sem prinesel več receptov, po katerih doma redno kuham. Nekoč sem celo v neki televizijski oddaji kuhal po njihovo. Takrat sem pripravil rižoto z radičem, ki jo ima rad celo moj oče, ki radiča sicer sploh ne mara. Odličen je tudi toskanski zrezek, to je zrezek s pršutom in žajbljem. Pa seveda testenine, ki so povsod odlične, le da se pri nas jedo kot glavna jed, tam pa so navadno predjed in so le začetek odličnega obroka, ki sledi.«