V tangicah po Amsterdamu

Kamala Katerina Gjorgjievska po marsičem izstopa. V javnosti ne skriva, da je lezbijka in da ljubi avanture: »Nisem navezana na svoj dom, saj sem pri 21 letih izruvala svoje korenine in se iz rodne Makedonije preselila v Slovenijo,« pravi 32-letna Kranjčanka, ki po svetu najraje hodi spontano. »Kako se odločam za potovanja? Najraje tako, da se lepega dne zbudim, spijem kavo in se usedem v avto ter se odpeljem v neznano. Takrat se mi zgodijo najbolj nore pustolovščine. Tako sem spoznala kar veliko držav, med drugim Bolgarijo, Nemčijo, Portugalsko, Italijo in Grčijo.« Med vsemi tujimi deželami je največji vtis nanjo naredila Nizozemska.

»Navdušila me je, predvsem Amsterdam,« pove. »To mesto je tako umetniško in odprto za vsakogar. Toliko, kot ima človek tam svobode izražanja, mislim, da je nima nikjer drugje na svetu. Vsaj po mojih izkušnjah.« Da so ljudje odprte glave in odprtega srca, se kaže na vsakem koraku, meni Kamala: »V nasprotju s Slovenci Nizozemci precej manj obsojajo. Ljudje te ne ocenjujejo po videzu, ampak te najprej želijo spoznati, kar je pravi balzam za dušo. Najbrž sem prav zato Amsterdam tako začutila, da sem tam ostala kar ves mesec.«

Obiski muzejev in galerij je na potovanjih praviloma ne zanimajo. »Pomembneje se mi zdi, da začutim utrip mesta, v katerem sem. In Nizozemska je super, njihov življenjski slog mi je res všeč. Lahko se gol sprehodiš po terasi apartmaja, pa te ne bo nihče čudno gledal. Ali pa se usedeš na kolo samo v tangicah, a na ulici ne bo nihče niti trenil z očesom. Ja, v Amsterdamu so ljudje zares kul,« se zahihita. Z domačini, pravi, ni težko stopiti v stik: »Zelo hitro sklepajo nova prijateljstva. Spomnim se, kako sem se sprehajala po mestu, in ker Amsterdamčani nimajo veliko vrtov, si piknik naredijo kar na ulici. Vse mimoidoče pozdravijo z nasmehom in te celo povabijo, da se jim pridružiš. Tako sem na Nizozemskem kar pogosto piknikirala v garažah, in to s popolnimi neznanci.«

Seveda smo jo kot veliko kulinarično navdušenko in odlično kuharico vprašali tudi, ali je poskusila kakšno nizozemsko specialiteto: »Veš, tukaj je pa nastal problem,« je odgovorila v svojem značilnem tonu. »Sem namreč veganka, Nizozemci pa obožujejo meso. Njihove jedi večinoma temeljijo na mesu, sladice pa vsebujejo jajca, ki jih jaz prav tako ne jem. Tako da sem se hitro sprijaznila s tem, da nizozemske hrane ne bom veliko uživala. Sem se pa pozanimala, iz katerih sestavin so jedi, katerih videz mi je bil na prvi pogled všeč, nato pa sem recept priredila po svoje, zmetala ven tisto, kar me je motilo, in pripravila jed po svojem okusu.«

Na Nizozemskem jo je prijetno presenetila še ena stvar – cene. »Slovenci vedno mislimo, da so velemesta zelo draga, a v resnici niso kaj dosti dražja od Ljubljane. Zanimivo je, da hrana in pijača v supermarketih staneta enako kot pri nas, nizozemske plače pa so dosti višje od slovenskih. Stanovanja so najbrž resda dražja, a mislim, da Nizozemci živijo bolje kot mi. Ko potegneš črto, se zdi, kot da Slovenci živimo v kakšni svetovni metropoli, čeprav nas je vseh skupaj komaj dva milijona,« meni Kamala.

Vsem, ki se v kratkem odpravljate v Amsterdam, svetuje, da si pred odhodom priskrbite zemljevid mesta. »Meni se je namreč zdelo, da se vseskozi izgubljam in vrtim v krogu. Vse ulice so nekako enake, povsod enake hiške, enaka drevesa, mostički. Težko me je spraviti iz tira, zato mi je bilo to za crknit' smešno,« se za konec še zasmeje Kamala.