Na tisoče obiskovalcev je včeraj zavzelo staro mestno jedro Kranja. Poleg njih so petnajsti Prešernov smenj, pripravljen vsakokrat na kulturni praznik, obiskali še številni domačini, odeti v oblačila preteklih dni. Po kranjskih ulicah so se sprehajali možakarji s papirnatimi cilindri, nastalimi v oblikovalskem ateljeju sredi gorenjske metropole, kjer z ekipo ustvarja Dušan Grobovšek, s trga pred Prešernovim gledališčem je dišalo po dobrotah. Ko se je mesto zjutraj še pripravljalo na tisoče radovednih, smo na stojnicah, razprostrtih po starem jedru, začeli iskati pesnikov lik in njegov navdih. Kar nekaj časa je trajalo, preden smo med bučnim oljem, palačinkami, na ulici delujočo kovačijo in mesnimi izdelki naleteli na prvo podobo Franceta Prešerna.
Kroglice in kockice
Pesnika je na leseno ploščico prenesel Matej Kosmač, ki se je na Prešernov smenj pripravil tudi tako, da je v svoji lesarski delavnici izdelal denarnico s podobo Prešernovega Franceta. »Slabih trideset let se že ukvarjam z lesom. Začel sem z raziskovanjem etnološke in kulturne dediščine, in ko se je ta tema izpela, sem se pomaknil proti manjšim uporabnim in okrasnim izdelkom, med katere spadajo denarnice, metuljčki in lesen nakit,« je pojasnil lesarski mojster iz Bistrice pri Tržiču.
Na drugem koncu starega jedra so bile na ogled in na prodaj (precej znane) Prešernove kroglice in (malo manj poznane) čokoladne kockice s pesnikovo podobo. Nekje v bližini smo prvič uzrli podobo Franceta Prešerna, ki ga je pod roko držala Julija. Vljudno je pozdravljal vse, ki so mu namenili prijazen pogled. »Če bomo v srcu srečni in bomo imeli v srcu sonce, nas nihče ne more premagati,« je kranjski Prešeren Bojan Bešter to leto sporočil Slovencem.
Tedaj je nasproti že prišel sodobno oblečen gospod, ki je v rokah nosil papirnat cilinder. Za fotografijo si ga je nadel in pojasnil, da je cilinder tokrat izjemno del njegove podobe, da pa vsak dan, in to ne le na kulturni praznik, na suknjiču nosi slovenski grb. »Ta grb so med osamosvojitvijo naredili v Ameriki, in fantje so mi ga prinesli od tam,« je pojasnil mojster izdelovanja harmonik Valentin Zupan iz Mengša, ki svoje izdelke že vrsto let pošilja tudi čez lužo.
Pozneje smo v mestu srečali še več ljudi, odetih v oblačila preteklih dni. Med njimi je bila tudi miss Slovenije Maja Taradi, ki je oblačila iz devetnajstega stoletja združila s sodobnim časom, saj jih je nosila skupaj z lento in krono. Ne prvič, ampak že petnajstič pa sta se v pretekli čas prežarčila Ivan Kropivnik, ki je bil tudi letos stotnik avstro-ogrske vojske, in Marko Mervič, ki je včeraj odigral vlogo mestnega nočnega čuvaja, ki izjemoma dela podnevi. Pojasnila sta, da sta oba Gorenjca in tudi oba člana folklorne skupine. »Vsako leto je ta dan v Kranju veliko ljudi, le ob slabem vremenu se obisk malo razredči. Drži pa, da je bilo na začetku stojnic veliko manj, kot jih je danes,« je razvoj Prešernovega smenja na hitro ocenil mestni nočni čuvaj, preden ga je množica spet posrkala vase.
Še dopoldne sta pred Prešernovim gledališčem slavnostno spregovorila kranjski župan Boštjan Trilar in predsednik vlade Miro Cerar, ki je zbrano množico opomnil, da France Prešeren ni bil le genialni pesnik, temveč tudi humanist, vizionar in eden največjih narodnih voditeljev.
Navdih tudi kuharjem
Včeraj so sredi Kranja tudi kuhali, na KRkuhni pa so ponudniki pokazali, da je Prešeren lahko tudi navdih za kuharske mojstrovine. Tako je Kranjčan Karim Merdjadi v svoje slovite makrone združil orehov ganaš in figov džem: »Ta okus smo lani pripravili posebno za ta dogodek.« Po ocvirkovci dišeč sendvič s kranjsko klobaso je včeraj pripravljal Anže Skvarč (Kuharai), Maja Kerkez in Maher Kaddoura (Falafel) pa sta pokazala, da se arabska kuhinja lahko lepo druži s Prešernovim časom, saj sta baklavi dodala fige. Prešernove poezije, take, ki so v družini že več generacij, in sovo s cilindrom sta na stojnico postavila Mojca Mežek in Bojan Černelč (Pr' Matičku), ki sta ta dan stregla Prešernove ocvrte fige.
