V kuhinji 
ne poznajo milosti

Kuhanje imamo Slovenci radi, prav tako resničnostne šove, zato ne preseneča, da tudi domačo različico MasterChefa spremljajo cele družine. Glavni junaki so za zdaj sodniki, trojica, ki je bila še nedavno širši javnosti dokaj neznana. Kdo so torej Alma Rekić, Luka Jezeršek in Karim Merdjadij?

Prva dama kremnih rezin

Alma Rekić je vodja slaščičarske delavnice v Sava hotelih Bled in tista, ki med drugim skrbno bdi nad vsakodnevno izdelavo tradicionalnih blejskih kremnih rezin. Je najstrožja od vseh sodnikov, a pravična. Njene kritike so utemeljene, tekmovalce zna tudi pohvaliti. Prve jedi, ki jo je skuhala, se ne spomni, od nekdaj pa je rada pomagala mami in se pretvarjala, da kuhanje obvlada. Mama je bila njena vzornica. Podobno se danes med lonci vrti njen 12-letni sin Denis, ki je oster kritik in ima veliko predlogov za kuho. Kadar doma za spremembo za kuhalnico poprime kdo drug, je tega vesela in se nad jedmi ne pritožuje. Med svoje prednosti šteje, da je odločna, kreativna in bojevita. Med negativne lastnosti pa: »Temperamentna, trmasta, ne znam biti tiho in težko zavijam zadeve v celofan.«

Prizna, da ne mara riža. Poje ga, a ne z navdušenjem. Obožuje rdeče meso. Stalna članica slovenske kuharske reprezentance, tudi kuharska sodnica, sicer uživa v pripravi sladic z najmanj desetimi sestavinami. Pa se je tudi prvi dami priprava blejske kremne rezine kdaj ponesrečila? »Uf, seveda, in to ne samo enkrat. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem dojela določene slaščičarske trike in prijeme,« je iskrena.

Ne prenese 
sladkorja med prsti

Najmlajši sodnik je Luka Jezeršek, ki je z očetom in brati eden od stebrov družinskega cateringa. Vodi gostilno Dvor Jezeršek na Brniku, se odlično znajde v kuhinji, sicer pa kuho vidi predvsem kot posel. Prva jed, ki jo je oče tako pohvalil, da to pomni še danes, je bil morski list, ki ga je sam filiral. Njegova šibka točka so sladice, »ker ne prenesem sladkorja med prsti. In tudi ni take, s katero bi me vedno kupili.« Rad ima preproste jedi – pašta, rižota, meso ali kruh z maslom. Doma si z ženo kuhanje delita, če ne kuha on, ni prestrog sodnik. Ljubezen do kulinarike že prenaša na sina.

Jezerškovi štirje bratje imajo vse jasno napisano v tako imenovani družinski ustavi – kaj kdo dela, kako se bodo v družinski posel vključevali njihovi otroci. Tudi pri njih so v kuhinji večinoma moški, ženski del prevladuje v cateringu in pri dekoraciji jedi. In kako se je opisal kulinarični poslovnež? Med svojimi prednostmi je izpostavil trmo, inovativnost in izrazito timsko delo, med minusi pa prav tako trmo. Njegov najljubši hobi pa ni povezan s kuhinjo. »Boot camp, vadba, kjer je aktivirano celotno telo, je moj hobi, ki sem ga dal malo na stran po operaciji na hrbtenici. Grem pa tudi rad v hrib in rad tečem.«

Mojster makronov

Že na pogled dobrodušen gospod je takšen tudi v vlogi sodnika. Po poklicu in duši je Karim Merdjadij slaščičar, veliki strokovnjak, zato upravičeno zahteven. V Kranju ima slaščičarski atelje z najrazličnejšimi sladicami, paradni izdelek so makroni in torte, ki imajo »ogromno svežine in modernega stila«. Tudi njegovo življenje je povsem prepleteno z ustvarjanjem: »Žal težko odklopim. Vse moje življenje je povezano z nenehnim iskanjem novih idej in načinov za izboljšanje slaščic,« prizna.

Prva uspela jed so bili ocvrti krompirjevi lulčki daljnega leta 1976, s kuhanjem pa ga je seznanila babica. Precejšen pečat so pustila tudi leta, ki jih je kot otrok preživel v Alžiriji, domovini svojega očeta. Najraje ima odlične njoke, rižote in testenine na vse načine, »ne maram pa piščančje obare«. Vidi se kot zahteven, natančen, srčen, odkrit in delaven, kar so, tako meni, lahko tako prednosti kot slabosti. In česa ne prenese v kuhinji? »Malomarnosti, nedoslednosti, lenobe in pa umazanije.«