V dilemi sem. En del mi pravi, da je bil nedavni, kot so se pohvalili avtorji, »prvi in edini dokumentarec o priljubljenem dvojcu 2Cellos«, dober. Drugi del, morda celo večji in odločnejši, pa me prepričuje, da je bil povprečen izdelek, saj kaj veliko več od povprečnega odstrtja pogleda v zvezdniški in zasebni svet Luke Šulića in Stjepana Hauserja nisem izvedela.
Nikakor ne želim izničevati vloženega truda Aleša Verbiča, ki se je podpisal pod režijo, še manj scenaristke Danice Dolinar, se mi pa vseeno zdi, da bi bilo za prvi in (do zdaj) edini dokumentarec o priljubljenem dvojcu 2Cellos potrebnega le nekoliko več časa in energije (hm, nemara tudi stroškov) kot en dan snemanja na obrežju Ljubljanice in vožnja z barko po Ljubljanici. Užaljenost gor ali dol.
Pred dvema letoma in štirimi meseci sem si, morda sem bila celo med prvimi, ki si nam je ga uspelo ogledati, vendar je to še najmanj pomembno, ogledala dokumentarec o življenju tragično preminule pevke Amy Winehouse, pevke, umrle julija 2011 zaradi zastrupitve z alkoholom. Stara je bila komaj 27 let. Dokumentarec je že v prvem tednu podrl vse rekorde in presenetil z obiskanostjo. Kot se je pozneje izkazalo, je tudi prehitel do takrat še najbolj uspešen britanski dokumentarec Senna, ki ga je prav tako režiral Asif Kapadia. Amy je kaj kmalu prinesla že več kot 4,5 milijona evrov zaslužka na Otoku, Senna pa od leta 2010 le spoznanje več. »Amy je nenavaden film, ves čas sem bil prepričan, da bi lahko bil izjemno uspešen,« je takrat na glas razmišljal Hamish Moseley, vodja distribucije. Do takrat je bil na Otoku najbolj uspešen dokumentarec vseh časov Fahrenheit 9/11 Michaela Moora.
Pred dnevi pa me je pred televizijski zaslon prikoval dokumentarec o holesterolu. Velikokrat sicer sama podvomim o »resnicah«, ki nam jih plasirajo posamezniki ali takšna ali drugačna industrija, podkrepljenih z znanstvenimi raziskavami in študijami, a tokrat sem jim res verjela. Zdi se, da so pri zdravstvenih temah zadnjega pol stoletja naredili toliko napačnih domnev, npr. o tem, kako kakšno zdravilo, živilo ali kakšna snov pomaga ali škoduje, da navadni državljani res težko sploh še čemu verjamejo.
Zato sem ob gledanju francoskega dokumentarnega filma o holesterolu na TV Slovenija tudi sama podvomila o nenehnih opozorilih, kako bomo zdaj – zaradi holesterola, če ga le ne bomo spravili v določene vrednosti, ki jih sicer nenehno spreminjajo in begajo ljudi –, kar vsi doživeli srčni infarkt. No, pa saj bodo potem, čez kakšno desetletje ali nemara še prej, tudi vsi drugi ugotovili, tako kot pri maščobah, konkretno svinjski masti, da so v bistvu za organizem zdrave, in ne škodljive, kot se je trdilo zadnjih trideset let.
Kot ljubiteljska, skoraj polpoklicna teve gledalka, sem prepričana, da ima TV Slovenija kakovostno ponudbo dokumentarnih filmov. Tisti, ki jih »kupujejo«, imajo največkrat dober okus in mero o tem, kaj »povprečnega gledalca« zanima. Kot je slišati, so na nacionalki popestrili ponudbo (na TV SLO 2) dokumentarnega programa, k temu pa dodali še serije kratkih izobraževalnih oddaj. Pohvaljeni!
Zdaj pa nazaj k Amy. Bila je ena najbolj talentiranih in prepričljivih izvajalk in avtoric vseh časov. Kot vemo, je kaj hitro postala tarča tabloidov, ki so ji bili vseskozi za petami in nosijo vsaj delček krivde za njen propad. V dokumentarnem filmu smo lahko spoznali – in to je pravzaprav eden od namenov dobrega dokumentarca – pretresljivo ozadje njene življenjske poti in začutili, kako malo je bilo treba, da bi našla drugo pot, in kako daleč je bila zanjo sreča. Dokumentarec, ki je navdušil na festivalu v Cannesu, je razkril tudi doslej pevkine neobjavljene posnetke, neobjavljene pesmi ter intervjuje s prijatelji in sorodniki.
Zdaj pa na začetek, k prvemu in edinemu dokumentarcu o priljubljenem dvojcu 2Cellos, kot so ga oglaševali slovenski holivudarji. Fanta sta vsekakor svetovni fenomen in dvojec, ki si zasluži medijski prostor in čas. A zdi se mi, da je bila napoved o »edinem in prvem dokumentarcu« za lase privlečena. Vse skupaj se mi je namreč zdelo kot malo daljši intervju, kakršne sem in smo lahko prebrali že tudi kje drugje.
O holesterolu oni dan nisem razmišljala, sem bila pa malce slabe volje, ker o simpatičnem dvojcu resnično nisem izvedela nič kaj več, pa sem ob pompozni TV-napovedi to pričakovala. Sem pa zato dober teden pozneje ob gledanju dokumentarca o holesterolu še več dni razmišljala in bila v dilemi, ali naj vzamem predpisano zdravilo za zniževanje holesterola ali ne.
