Interpretka in dramaturginja Nana Milčinski ne spi na lovorikah svoje družine, ampak bogato nadaljuje tradicijo, ki jo je postavil njen pradedek Fran Milčinski. Sedemintridesetletnica ga sicer ni nikoli spoznala, toliko bolj blizu pa ji je bil njen dedek Fran Milčinski - Ježek, čigar poezijo je uglasbila na svojem glasbenem albumu.
Bulerje vedno s sabo
S kolesom, ki prav tako vzbuja nostalgijo, se pripelje do salona oblikovalke Maje Ferme. Med pogovorom razkrije, da ji obleke v prostem času pomenijo udobje in dobro počutje, ki pa mora biti tudi estetsko. »Obleka je tisto nekaj, kar, če je pravo, poudari notranji žar in te obda s tistim, kar v nekem trenutku izražaš in hočeš izražati. Prava obleka se zlije s tabo.« Ko se zapodi med obešalnike, pove, da je vedno bolj rada v ženstvenih krojih. »Verjetno tudi zato, ker se tudi sicer počutim vedno bolj ženstveno. A hkrati imam rada nekaj, kar izraža moč. Veliko sem kombinirala zelo ženstvene krhke, kombinežaste oblekice z bulerji.« Ko jo kot tipično žensko vprašam, ali rada nakupuje, se nekoliko skremži. »No, tukaj se pa malo zatakne. Nimam namreč veliko potrpljenja za nakupovanje in si to želim opraviti kar najhitreje.« Obleke so zanjo kljub temu na neki način strast. »Nimam veliko odrskih. Včasih na koncert odnesem več kot eno in se šele na kraju samem odločim, kaj bom oblekla. Ne počutim se vsak dan enako, všeč pa mi je, da lahko pozabim na obleko, a se ta hkrati sklada z mano v vseh smislih. Interpretacije, počutja, okolja, čustvenega naboja...« Doda še: »Za nastop si največkrat obujem pete. Ampak vedno imam bulerje s sabo za vsak primer,« se nasmehne in izda, da jih je nosila vso srednjo šolo. Medtem ko pomerja belo obleko, razloži: »Ko so sprejeli našo pesem na MMS, sem na pomoč poklicala prijateljico in stilistko Majo Možic. Nimam oblek za tako posebne priložnosti, in ko pride kaj takega, sem vedno v zadregi. Maja vedno najde rešitev, in ker je priložnost zares posebna, me je povezala z Majo Ferme.«
Pričakovanja
»Zaradi njenih družinskih korenin vsi veliko pričakujejo od nje. »Včasih je težko prebiti ta oklep,« pravi. »Ko sem bila še otrok in najstnica, ker nisem imela izoblikovane identitete in sem bila občutljiva. Imam pa tudi spomine, ki so vezani na to, in se mi zdaj zdijo smešni... V šoli se je na primer pričakovalo od mene, da bom nastopila na vsakem šolskem dogodku. To se je vsem zdelo samoumevno, zame pa je bilo velika stiska, ker si tega nisem želela.«
Ko sedeva na udobne sedeže, jo povprašam, kakšna je bila kot otrok. »Najrajši sem igrala košarko, plezala po drevesih, brala in se družila s prijatelji pred blokom.«
Svojega dedka Ježka ima v zelo lepem spominu. »Bil je človek, ki me je vedno jemal resno, ki mi ni skrival življenja takega, kakršno je, in ki nikoli ni rekel ničesar, kar ne bi imelo posebne globine. Bil je posebno topel človek. Hvaležna sem mu, da je spoštoval mojo bistrost in zrelost in da me je spoštoval kot otroka.« Nato se zamisli in reče: »Najrajši se spomnim trenutkov, ko je bil zdrav in se je pohecal z mano. Zelo rad je to počel pri mizi ob kosilu... Ko je na primer odigral, da sem ga poškropila z limono, ali pa sva se sabljala z vilicami.« Letos 14. decembra se bodo spomnili stote obletnice njegovega rojstva. »Na začetku leta sem izdala svojo drugo ploščo z njegovimi besedili Od tod do vesolja, z družino pa trenutno pripravljamo Komorni kabaret z naslovom 100 svečk za Ježka. Premiera bo 11. oktobra v Cankarjevem domu v sodelovanju s Cafe Teatrom.« Pripravlja pa tudi celovečerni koncert v tem tednu. »Drugega julija gremo prvič končno v Maribor. Nastopili bomo na Lentu, na Art Kampu.«
Vedno je zaljubljena
Ko jo gledam v beli obleki, ki nekoliko spominja na poročno, jo vprašam, ali ima v načrtu poroko. »Belo obleko sem preizkusila, ker je Maja menila, da bi mi zelo pristajala. Ne načrtujem še poroke, se mi je pa izpolnila želja, da sem lahko oblekla tako lepo belo obleko. Ne verjamem, da bo moja poročna bela,« pravi in se nasmeji. Sicer pa Nana pravi, da je vedno zaljubljena. »Še izbiram,« reče o bodočem možu, saj upa, da se bo enkrat poročila.
