Avstralijo sem prvič obiskal julija 2012, takrat še s celotno Mitjevo družino, torej tam sta bila tudi sestra Helena (Blagne, op. a.) in moj nečak Kristijan. V začetku letošnjega leta pa smo v deželo tam spodaj odpotovali v nekoliko drugačni zasedbi. Mitja, ki zdaj živi v Frankfurtu v Nemčiji, nas je zbobnal skupaj. Poleg mene in Mance Špik ter njenega menedžerja Primoža nas je v Avstraliji spremljal tudi komik Klemen Košir,« nam pojasni glasbenik Hajni Blagne.
Čeprav so veliko nastopali, so si seveda vzeli čas tudi za oddih. »Bile so delovne počitnice, ampak vseeno počitnice,« se zasmeje Hajni, ki je navdušen nad tamkaj živečimi ljudmi. »Razlika med nami in njimi je res zelo očitna. V Avstraliji so ljudje veliko bolj odprti, ne zanimajo se toliko za druge. Tudi se ne ukvarjajo toliko sami s sabo in zato tudi ne s svojimi sosedi, preprosto živijo, in to se zelo pozna. Želim si, da bi se Slovenci nalezli malce njihove sproščenosti,« iskreno pove pevec.
Celotna ekipa je bila ves čas, ki so ga preživeli na omenjeni celini, nastanjena pri avstralskih Slovencih. »Vsi so bili zelo gostoljubni in prijazni. Pravzaprav so se malodane sprli med sabo, kdo nas bo gostil. Ko smo bili v Perthu, recimo, se je zgodilo, da bi bili lahko vsi skupaj pri eni hiši, pa so nas razparcelirali po treh domovih, da so bili vsi zadovoljni, ker so dobili vsaj koga,« se nasmehne Hajni in doda: »Lep občutek je, ko vidiš, kako te ljudje, ki te sicer sploh ne poznajo, sprejemajo in so te veseli.«
Med vsemi kraji, ki so jih obiskali, ga je najbolj navdušilo majhno avstralsko mesto Ballarat. »To je zgodovinski kraj, lahko bi rekel, da je kot Avstralija v malem. Sploh za turiste je to zelo zanimivo mestece, tudi tamkajšnje oblasti res znajo pritegniti tujce, da jih pridejo obiskat. Če vam dam primer: Ballarat je med drugim znan po rudniku zlata in vsakih nekaj mesecev v tamkajšnji potok stresejo nekaj zlatega prahu. Tako si ga lahko vsak, ki je takrat tam, nabere in si zlate kamenčke odnese domov.«
Čeprav je avstralska obala zelo lepa – krasijo jo dolge, peščene plaže –, se Hajni v morju ni prav veliko namakal. »Bom čisto iskren: zato, ker sem se bal. Znano je, da avstralske plaže niso najbolj varne zaradi morskih psov, ki jih je tam ogromno. V Sydneyju, recimo, bi še šlo, ker so plaže varovane s posebnimi mrežami, zaradi katerih psi ne morejo priti v neposredno bližino kopalcev. Pri Perthu pa teh mrež ni, ker je tam zelo močna Zelena stranka, ta pa se bori za odpravo mrež, ker naj bi bile nevarne in krute za živali, morski psi se namreč lahko poškodujejo, ko se zapletejo vanje. Seveda pa na račun tega nastrada veliko večje kopalcev,« pove Hajni in doda, da za kopanje tako ali tako niso imeli veliko časa.
So si pa številne nastope popestrili z nekaj zabave
»Med drugim smo imeli koncert na ladji, ki je plula ob sydneyski obali. Čeprav smo delali in smo morali ves čas skrbeti za vzdušje na ladji, je bilo tudi veliko smeha. Recimo takrat, ko je Manco Špik sredi nastopa zaradi močnega vala dobesedno vrglo na rit. Jaz sem s harmoniko na ramenih sicer ostal na nogah, a le stežka,« se v smehu spominja Hajni. »Smešno je bilo tudi, ko so napovedali naš nastop v klubu Jadran, to je klub Slovencev, ki živijo v Sydneyju. Avstralski Slovenci imajo z maternim jezikom nemalo težav. Tako je napovedovalec dejal, da bodo nastopili Mamca Špek, Hajne Blagajne, pripeljal pa da nas je naš šofer Matija Zamun. Skratka, niti enega imena ni pravilno izgovoril. Tako smo se narežali, da se je bilo pravzaprav zelo težko zbrati in stopiti na oder.«
Hajniju je bila všeč tudi avstralska kulinarika. »Čeprav smo živeli pri Slovencih, smo preizkusili nekaj avstralskih specialitet. Kengurujev zrezek, denimo. Meni je bil všeč, podoben je divjačini, ima pa zelo oster vonj, tudi močan okus, ki ga pri nas nismo vajeni. Na splošno imajo Avstralci zelo radi meso, znani so po žaru, pikniki so skorajda na dnevnem redu. Zdaj, ko sem doma gledal svoj žar, se mi je v primerjavi z njihovimi, ki so dolgi tudi tri, štiri metre, zdel kot otroška igračka,« se še zasmeje simpatični glasbenik.
Destinacija: Avstralija
Plus: odprti, prijazni, gostoljubni ljudje
Minus: velike razdalje med mesti
Šoping: avstralski klobuki in drugi spominki, ki so jih kupili na ogromni melbournski tržnici
