Ula Furlan: Ne želim biti Mario ali Miša!

Težko bi opisali, kaj je Ula Furlan po poklicu, saj ima nešteto vlog: včasih je igralka, drugič manekenka, tretjič voditeljica. V slednji se bo pokazala kmalu, saj bo letošnja gostiteljica Eme, konec marca pa na nacionalko prihaja še njena nedeljska oddaja NPU – Nedeljsko popoldne z Ulo. Ko se dobiva v središču Ljubljane, 30-letna lepotička o sebi razkrije: »Sem radovedna, razigrana, navihana, trmasta, strastna, glasna, občutljiva, zrela, otročja, zaščitniška, pripadna, spontana, dvomeča, zaupljiva... Vse to sem,« se zasmeji.

Mlada in urbana

Do zdaj smo jo lahko videli v zelo različnih vlogah. »V vsaki se preiskujem, preoblečem svoje misli, začnem prebirati prav to literaturo in ne tiste in jo odložim, ko je projekta konec,« pove. »Vsaka od vlog, ki jih počnem, zahteva drugačno pripravo. Pri vseh sta pomembna zbranost in zavedanje, da naslavljam občinstvo, povsod pa so adrenalin, strast in odgovornost do dela.« Ena od večjih vlog, v katerih jo bomo čez nekaj dni videli, je vodenje Eme, zato jo povprašam o vedno prisotni tremi. »Prav o tem govorim, o tej odgovornosti, ki vzbrbota po telesu in ki prinaša seveda tudi malo treme, saj svoje občinstvo spoštujem.« O pripravah med sprehodom ob Ljubljanici pravi: »Sestankujemo, pišemo, rišemo, brišemo, tipkamo... Vzdušje je zelo kreativno, na kakšno idejo moramo kar pozabiti, drugo prespati, je pa vedno užitek delati v takih ustvarjalnih vibracijah.«

Tudi njena mama Miša Molk je že večkrat vodila Emo, in kot kaže, gre Ula po njenih stopinjah. »V tem trenutku malo res.« Nato po premisleku nadaljuje: »Vendar se mi zdi, da sva si zelo različni. V redu, Ema je definitivno nekaj, kar je vodila tudi ona. O nedeljski oddaji pa se mi zdi, da mi je zelo pisana na kožo, saj je mlada, sveža, urbana. Ne želim biti Mario ali Miša ali kdor koli drug. Poskušam raziskati sama sebe.« Ob tem še pove: »V konceptu, ki ga je imela moja mami, se ne bom znašla in bi bilo brez zveze, da grem za njo ponavljat korake, ampak se mi zdi prav, da poiščem samo sebe.« Tako tudi ne računa na njeno pomoč pri pripravah za pomembno vodenje. »Še na hodniku se redko srečava, če potrkam, je pa že na katerem drugem sestanku ali ravno hiti nanj.«

Stroga mama

Sicer veliko prostega časa preživita skupaj. »Kuhava, greva v gledališče, na Rožnik ali Grad, ko si skupaj pogledava kakšen film, pa je super, če me zraven še malo počohlja.« Razkrije, da sta si tudi precej podobni. »Po glasnem smehu, smislu za humor, po tem, da se radi dotikava ljudi in plezava v naročje, da imava zelo radi majhne otroke in pse, da se radi crkljava in dobro jeva.« V čem sta si različni? Brez zadržkov pojasni: »V tem, da ima ona zelo rada red in disciplino, jaz pa ne toliko.« Spominja se, da je bila stroga mama. »Tudi ko gre za organiziranje stvari, kako je stanovanje pospravljeno... Sem malo bolj svobodomiselnega duha glede tega, čez en stol imam lahko veliko oblek, ker se zjutraj ne morem odločiti, kaj bi oblekla, pa jih potem šele zvečer ali kakšen dan pozneje pospravim nazaj. Mama pa ima rada red in sistem. Jaz sem bolj furjasta in včasih nimam vse tako lepo pospravljeno.«

Obstaja on!

Nato me odpelje, kot ga poimenuje, v svoj priljubljeni ljubljanski lokal, kjer se prepušča kavnim užitkom. Opazujem, kako je domača tam, saj si kar sama prinese napitek izza pulta. »Nimam posebnega rituala pri pitju kave. Primem za ročaj in je že ni,« se zasmeje Ula, katere strast je tudi moda. »Prepuščam se Nini Jagodic, s katero imava podoben smisel za estetiko, podoben okus. Sva dve suhici na kupu,« pomežikne. Nina bo oblikovala tudi obleko za Emo. »Izdelale pa jo bodo spretne roke šivilj RTV Slovenija.«

Ob koncu povprašam še po ljubezni in Ula razkrije: »Ja, se držim za roke.« Nato v smehu doda: »Ljubčkam se, ljubčkam se, ljubčkam se veliko, če se le da.« Potrdi, da ima fanta: »Obstaja on.« Vendar o poroki še ne razmišljata. »U, počasi, bejbi,« se zasmeje in se odpravi domov.