Ula Furlan: Človek se zamisli, kaj vse se ljudje gredo, če imajo denar

Ula Furlan o svoji strasti do potovanj pove: »Sem smešna kombinacija velikega zapečkarja in sanjaškega avanturista. Po eni strani so Ljubljana, dom in tukajšnji ljudje tako globoko vtkani v moje srce, da bi me težko kar spakirali in premaknili čez meje in morja, po drugi pa neskončno rada potujem, raziskujem, spoznavam nove ljudi, okuse, navade, vonjave, običaje. Zato bi mi verjetno brez potovanj manjkala ena velika širina, iznajdljivost, sproščenost, izkušnje.« Videla je že kar nekaj sveta. »Najbolj posebni so mi bili Filipini, najbolj eksotični Maldivi, najbolj nepričakovano bogata in polna je bila Sardinija, najtežje pa sem se vrnila domov po nekaj mesecih življenja v Parizu.«

Ula je na Maldive odpotovala decembra 2013. »Tja sem šla poslovno, in sicer na snemanje promocijskih fotografij za zasebni otok,« pove. Maldivi, meni, so zelo posebna destinacija. »To je neskončno otočkov, ki so povezani v eno državo. Čutiti je, da so ljudje tam daleč najbolj odvisni od turizma, zato želijo tamkajšnjo naravo in njene danosti čim bolje izkoristiti. Ker sem bivala na zasebnem otoku, ki je bil tik pred velikim odprtjem za turiste – ta se je zgodila ob novem letu –, sem imela le malo stika s pristnim, običajnim domačim prebivalstvom. Dnevno sem lahko opazovala le raznovrstne delavce, ki so na velikih tovornih ladjah prihajali pomagat pri zadnjih popravkih, zasajali so uvožene palme in drugo rastje, saj je bil otok prej povsem gola površina. Gladili in čistili so pesek na plaži, zabijali količke ob poteh, ki vodijo v ekskluzivne, bogate počitniške hišice, kosili travo na golfskem igrišču, skratka, pripravljali so teren predvsem za bogate Ruse, ob večerih pa so se vračali v svoje domove – zelo zelo skromne kolibe, ki so le nekaj minut vožnje s čolnom oddaljene od turističnega otoka.«

Ulo je ta odraz moči denarja kar malo zmotil: »Za nameček smo živeli v povsem specifični časovni coni, saj je lastnik resorta kupil dodatno uro za svoj otok, da imajo turisti ob obisku kar se da največji izkoristek sonca in morja. To je sicer pametna poslovna poteza, obenem pa se človek zamisli, kaj vse se ljudje gredo, če imajo denar. Na takrat še neokrnjenem otoku, stran od turistov in kapitala, je bilo prav neprijetno pomisliti, da lesketanja planktona in plavanja z želvami v njihovem naravnem okolju kmalu ne bo več, saj bodo morale živali pobegniti drugam, kjer jih ljudje in njihov denar (še) ne bodo mogli doseči.« Ravno med njenim bivanjem na otoku, kjer je preživela sto dni, so na njem umetno ustvarili prizorišče za snemanje resničnostnega šova Surviver. »Le še en dokaz več, kako posegamo v njihovo naravo in tamkajšnji način življenja!«

Čeprav stika z domačini ni imela veliko, pravi, da je našla nekaj podobnih značilnosti med Maldivijci in Filipinci. »Oboji so otočani, so nižje rasti in vitki in imajo kljub pomanjkanju vedno nasmeh na obrazu. Oboji so neizmerno ustrežljivi, preprosti, prijazni in morda nekoliko sramežljivi. V obeh primerih me je presenetilo predvsem to, da ne znajo povedati nič o svoji zgodovini, prednikih. Nimajo svoje arhitekture, muzejev in povsod se res vidi očiten in na trenutke kar malo krut vpliv nas, zahodnjakov.«

Ji je bila pa zelo všeč tamkajšnja kulinarika, saj je velika ljubiteljica morske hrane: »Otočanska hrana in pijača sta vedno odlični – raki, školjke, ribe, ocvrti kalamari, njam! V ponudbi je tudi ogromno svežega tropskega sadja. Mango za zajtrk, kokos za osvežitev.«

Na Maldivih jo je presenetila še ena stvar: »Prvič sem videla morsko letališče. Tam so namreč vsa prevozna sredstva, vključno z avioni, parkirana na vodi. Celo vzletišče in pristajališče je morska gladina. Zanimivo je videti, kako je kar naenkrat vse vode neštetokrat več kot te naše unikatne, izginjajoče zemlje.«

Destinacija: Maldivi

Plus: poletne temperature sredi decembra

Minus: vpliv kapitala

Šoping: blokec, majčka, nakit