»Ugotovil sem, da nisem za resne zveze«

Pevec ljubljanske zasedbe Sausages Goran Breščanski je posebnež v pravem pomenu besede. Vendar če malo bolje razmislimo, kaj kmalu ugotovimo, da ima karizmatični 39-letnik prav. Poseben je tudi prostor skupine v ljubljanskem industrijskem okraju, kjer ustvarjajo, vadijo in se zabavajo že 20 let. Ko se dobiva tam, mi razloži, da so trenutno na pohodu rock'n'roll ekskurzije po slovenskih klubih, kjer predstavljajo svoj novi album Daj pel. Sliši se šolsko in Goran razloži: »V osnovi je to namenjeno nam za druženje in ljudem, ki bi radi izkusili, kakšno je življenje, ko greš na nastop, in tako naprej. Gre za neke vrste poučno-glasbeno dogajanje. Zato ekskurzija. Pa še z avtobusom gremo. Zraven pa ni učiteljev, tako lahko počneš marsikaj, česar drugače ne moreš na šolskih ekskurzijah,« in se pomenljivo nasmehne. »Vsak se zabava na svoj način. Eni malo spijejo, eni malo klepetajo, kakšni se ljubčkajo na zadnjih sedežih...«

Kjer je veselje, je ljubezen

Tudi ljubezen se torej razvija na ekskurzijah, Goran v smehu celo pove: »Kjer je veselje, tam je tudi ljubezen.« Ustavljanja na postajališčih so vedno pogostejša, zato njihove rock'n'roll ekskurzije nimajo ure. »Gremo popoldne in pridemo nazaj v jutranjih urah.« Medtem mi ponudi vitaminski napitek in razkrije svojega mačka. »Cedevita paše naslednji dan, ko malo več piva spiješ prejšnji dan.« Ko ga povprašam po zabavah, brez zadržkov pove: »Razčistimo že enkrat za vselej, seks, droge in rock'n'roll. Po slovensko bi to bilo ljubezen, vino in glasba. Mi smo to ljubezen razširili še na telesno, torej se ne gledamo samo lepo, ampak se tudi dotikamo. Pa tudi vino ni samo vino, ampak je včasih viski ali džojnt. V glavnem počnem tisto, kar mi je fajn. Nisem pa človek, ki bi zlorabljal kar koli... ne ljubezni, ne vina, ne glasbe. Sem uživač po naravi in mi pašejo različne stvari.« Nato si zvije cigareto. »Če nisi odvisen od ničesar, potem to delaš takrat, ko ti je fajn. Najhujši primeri odvisnosti so resne zveze. Redke resne zveze so dobre. Načeloma so ljudje bolj odvisni drug od drugega.«

Pravi, da on ni za tipična razmerja. »Jaz sem ugotovil, da nisem za resne zveze. Rad se družim z istimi ljudmi vse življenje, ampak ni mi fajn, da je nekdo odvisen od mene, ker jaz nisem odvisen od nobenega. Ne maram tega občutka, da sem odvisen. Sem pač svoboden človek, stvari delam po svoje in ne potrebujem nikogar, da bi ga imel zraven sebe. Nisem pa do zdaj srečal punce, da bi bila ob meni na tak način. Vsaka je hotela pozornost in ne vem kaj še vse ne. Zame to pač ni.«

Hčeri sta dovolj

Med kajenjem še pove: »Ne maram tega, da te nekdo pogreša, da te nekdo potrebuje... Imam dve hčeri, da me potrebujeta in pogrešata, če me ni. Tako imam tega dovolj. Ne potrebujem še dodatnega, da bi imel punco. Raje se družim priložnostno.« In njihova nova pesem, po naključju ali tudi ne, ima naslov Spolna prijatelja in Goran razloži ta odnos. »To je zveza, ki ni lastniška, nisi odvisen od drugega. Lastniška čustva, da postaneš ljubosumen, se rodijo takrat, ko te ta človek bolj osrečuje, ker ti sam sebe ne znaš osrečiti.« O sebi glede tega pove: »Imel sem obdobje, ko sem abstiniral, potem je nastopilo obdobje, ko sem imel veliko prijateljic, zdaj trenutno pa imam eno.«

Seks je zanj izražanje privlačnosti. »To je v bistvu ritual, ki ga izvajaš, in ustvarja konec koncev novo življenje. Imamo pa ga za nekaj najslabšega, kar obstaja na zemlji. Mrtva trupla lahko gledamo v poročilih, nagih ljudi pa ne. Bognedaj, da bi kje kakšen seks prikazali.«

Nato zaideva na trenutno zelo perečo temo, ekonomijo, in Goran se čudi: »Kako mi lahko pri vsej tej tehnologiji dovolimo, da je nekdo lačen?! Mi bi se morali organizirati in pridelati dovolj vsega, kar potrebujemo, in si to razdeliti. Ne pa da se speče preveč kruha in ga mečejo stran, ljudje pa nimajo denarja, da bi si ga kupili.« Nato nadaljuje: »Dela je zmeraj manj, saj imamo vedno več strojev, ki naredijo namesto nas. Ne potrebujemo toliko ljudi, da bi delali. Se pravi, plača ne more biti temelj, da imaš ti denar. Stvari, ki jih potrebuješ, morajo biti zastonj, da potem tisti, ki delajo, imajo lahko še kaj več.« Pri njem funcionira takšen sistem ekonomije. »Postavljam računalniške strani in servisiram računalnike, to naredim kot uslugo. Potem mi ti ljudje z veseljem dajo kakšne druge stvari, ki jih jaz nimam.« Po globokem razmisleku na koncu še reče: »Nekega dne bo tako, ampak bomo videli kdaj. Do takrat pa lahko gremo na ekskurzijo,« in se nasmeji.