Tilen Pusar priznal: Tri tedne sem bil brezdomec!

Skladatelj in kitarist Tilen Pusar je leta, ko je bil v razmerju z voditeljico Sašo Einsiedler, pustil za sabo. »To je tako za mano, da sploh ni več del mene. O njej najmanj vem, poleg tega pa to nenehno povezovanje osebnega življenja, predvsem preteklega, nima nobene zveze z delom in poslanstvom, ki ga opravljam. Tako pisanje odbije inteligentnega poslušalca in to škodi mojemu delu in osebnemu življenju,« nam je zaupal Tilen, ki je v zadnjih sedmih letih, odkar sta se razšla, ogromno ustvaril. »Med drugim predstavljam podjetje Akrapovič. Naše sodelovanje se je začelo, ko so iskali primernega glasbenega gosta, ki bi navdušil njihove poslovne partnerje iz tujine. Tako sem prvič za njih igral na poslovnem dogodku Akrapovič Business Conference. Z navdihom, ki sem ga ob tem začutil, sem takrat tri dni in tri noči pred nastopom snemal skladbo I'm a survivor, ki jo zdaj predvajajo v predstavitvenih videospotih njihovih izdelkov po vsem svetu,« s ponosom pove in doda, da je na nemškem motorističnem sejmu od Che Guevarovega sina v dar prejel cigaro.

Zato ga to, da se nekateri še vedno poglabljajo v njegovo preteklost, žalosti, obenem pa je presenečen nad neukostjo ljudi. »Ali ni zanimivejše dejstvo, da sem v Nemčiji igral za tisoč ljudi in na tem koncertu po dveh zaigranih skladbah prodal vse zgoščenke? Ali pa je bolj zanimivo to, kaj mi je neka ženska naredila pred sedmimi leti?« Njegovi resni glasbeni začetki niso bili rožnati, saj je bil pred dvema letoma in pol, ko je izšel njegov prvi album, brezdomec. »Vse sem izgubil, hišo sem dal. Tri tedne sem spal zunaj, nato pa sem moral narediti tisto stvar, ki je za moškega najtežja – se preseliti nazaj k mami. To obdobje je bilo hujše kot tisto, ko sem spal zunaj,« razkriva. A ravno to ga je naredilo močnejšega. »To je bilo nekaj najboljšega v mojem življenju, saj sem takrat ugotovil, da ničesar ne potrebujem. Da imam vse. Popolno svobodo,« se spominja obdobja, ko je ustvarjal glasbo, ki jo nosi v srcu od tretjega leta. Takrat je namreč ugotovil, da si želi postati glasbenik.

Dela na črno

»Že od mladih nog se mi je zdel celoten sistem tako butast, da v šolo sploh nisem hotel hoditi. Obiskoval sem jo z drevesa. Torej, sedel sem tam, opazoval sošolce in se čudil tej neumnosti.« Srednjo šolo je končal zaradi mame. »Zato, da sem ji lahko dal spričevalo in ji rekel, da sva zaključila,« se zasmeji. Pri šestnajstih si je kruh kot gradbeni delavec služil v Nemčiji. Vsega, kar zna, se je naučil sam, pove s ponosom. »Tudi glasbene šole so zanič, saj v njih učijo le tisto, kar so počeli ali kaj počnejo drugi.« Med pogovorom se spomni, da nikoli ni imel časa za glasbo, niti po koncu najstniških let ne. »Deset let sem dal družini, zase nisem imel časa. Ni bilo ne volje ne podpore. Po tridesetem pa nisem mogel več, ker so mi začele melodije švigati po glavi. Vedel sem, da se moram tega lotiti, ali pa bom umrl,« pravi Tilen in dodaja, da živi v skladu s svojo vestjo in se ne podreja sistemu, v katerega ne verjame.

Na prvenec je izjemno ponosen, zgoščenk je prodal že veliko. Koliko, ne želi razkriti, saj mu je inšpekcija zaradi prodaje na facebooku še vedno za petami. »Zaradi neurejenih poslovnih pogojev pri nas svojega posla ne morem legalizirati. Do takrat pa, če hočem preživeti, moram delati tako, kot delam. Cedeje prodajam na črno oziroma dobivam prostovoljne prispevke. Saj to je dovoljeno,« se zasmeje. Zaslužek v tujini je precej boljši kot pri nas, z njim lahko pokrije marsikateri strošek doma, a tudi če ne bi zaslužil ničesar, bi ustvarjal glasbo. Tako zelo ji je namreč predan. V kratkem ga čaka potovanje na Irsko, čez nekaj mesecev pa menda še velik projekt v ZDA. Martin, Polona in Urška, nad katerimi ima deljeno skrbništvo in ki so po očetu podedovali umetniško žilico, pa se bodo šolali na daljavo.

»Če ustvarjaš glasbo, jo moraš ustvarjati za ves svet, ne samo za neko predmestje. Moj cilj je, da bi bila moja glasba dostopna v vseh državah tega sveta,« sklene.