Tičeva Nataša je rada gola

Mladostna igralka Nataša Tič Ralijan, ki bo oktobra dopolnila 47 let, vendar jih dobro skriva, živi v središču Ljubljane. Stari del ji je všeč, zato se tudi po njem sprehodiva. Pove: »Že kot študentka sem si tukaj želela živeti.« Pravi, da je vrvež ne moti. »Ko rabim mir, grem tja, kjer je mir.« Ravno se je vrnila z dopusta, kar je vidno tudi na lepo zagoreli polti. Njena sproščena oprava ji da drugačen videz, kot ga ima na odru v vlogi zapeljivk. »Če greš od doma do trgovine, ne rabiš biti seksi. Oder pa rabi privlačnost, ker moraš biti zanimiv za gledalca in oddajati energijo. Takrat si zagotovo tudi bolj karizmatičen.«

Smradek od stopal

Beseda nanese na družino, in Nataša je skrbna mama dveh sinov. »Starejši ima 13 let in me je že prerasel. Številko noge ima 47. Se spomnim, kakšna stopalca so to bila in kakšen smradek je zdaj nastal od stopal,« se nasmeji. »Ravno včeraj, ko sem ga masirala, sem rekla: veš kaj, mogoče pa ti je noga tako zrasla, ker sem te preveč masirala. Boljše, da neham,« in se spet nasmehne. Povprašam, ali masira tudi svojega moža Gašperja: »Ne, Gašperja ne masiram jaz, ima tajskega maserja, ker obožuje zelo močno masažo. On je tako ogromen,« in se iskrivo nasmeje. »Sicer je mlajši od mene, ampak še zmeraj je lepše masirati še mlajše,« priznava. Ko jo povprašam, ali s tem misli na svoja otroka, odvrne: »Recimo, da ostanemo pri sinu,« in se spet nasmeji. 
Rada masira predvsem refleksne točke, že nekaj časa se tudi ukvarja z jogo. Njena želja je, da bi se udeležila izobraževanja stare budistične tehnike v Italiji, kjer se osemkrat na dan meditira. Ob tem se usedeva na klopco, kjer mi pokaže nekaj vaj. Ugotavlja: »Na splošno se ne zavedamo, koliko smo odvisno od narave. Mislimo samo na materialni del. Sami zelo malo naredimo zase in za druge. Hkrati pa se ne zavedamo povezanosti z živalmi, rastlinami in preostalimi ljudmi na svetu.« 
Nataša je že nekaj let veganka, mesa ne pripravlja niti ne more prijeti za mrtve kose živali, kot reče zrezkom. Povabi me na bioveganski sladoled ob Ljubljanici. Ob tem se prisrčno pohvali, da je pred dnevi naredila prijateljici za 50 let odlično presno kokosovo torto. Veliko hrane pridela tudi na svojem vrtu, ki ga ima na Pivškem. »Nimam nič korenja in rdeče pese, ker so mi miši in voluharji vse pojedli. Drugače pa sem pridelala grah, fižol, maline, ribez, pšenico za kaljenje, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, cvetačo, solato, redkvice.« Ravna se po biodinamičnem ritmu, ob katerem je pomemben dejavnik luna. Ko dobiva sladoled, mi razloži: »Te hrane lahko veliko manj poješ. Itak bi moral človek stremeti k temu, da poje toliko, kolikor je potrebuje. To je bolj kakovostna hrana, manj je rabiš in več iztržiš iz nje.« Ko jo povprašam, kdaj je nazadnje jedla meso, se ne spomni. »En dan je bil,« se zasmeje.

Simpatični berač

Priznava, da tudi ni ravno najbolj spretna z denarjem. Če je treba kaj večjega nabaviti, za to poskrbi njen mož. »Večkrat mu rečem, kaj bomo to rabili, potem je pa kar luštno. Na primer zadnja investicija je bila savna in džakuzi. Meni se je to zdelo neumno imeti. Ko pa imaš, ugotoviš, da tega ni slabo imeti,« reče iskrivo. Medtem je prišel mimo berač in jo zaprosil za denar. »Vi ste tak simpatičen,« mu reče in da nekaj kovančkov. Še naprej uživava naravni sladoled, povprašam jo, kako je z oblačili. »Ne kupujem jih veliko, v bistvu zelo malo, saj mi jih dajo prijateljice ali sestra. Glede na to, da sem bolj drobna, lahko jemljem od tistih prijateljic, ki so se jim obleke preveč skrčile v pralnem stroju.« Na plaži z veseljem odvrže krpice, saj že nekaj let hodijo v nudistični kamp. »V kampu je tako luštno, ker si lahko gol,« priznava. Tudi pred otroki se z možem ne skrivata: »Ne samo, da naju vidita gola, vidita naju v vseh čustvenih variantah. Po navadi nas je bolj sram pokazati naše slabosti kot kakšno spolovilo.« Čeprav priznava, da je na odru golota nekaj drugega, tam mora imeti svoj smisel. Za konec še doda: »Ne bom zaradi tega nesvobodna, če sem znana oseba.«