Shane Dundas (na sliki spodaj) ustvarja zvoke, za katere gledalec komaj verjame, da niso posneti vnaprej, David Collins izvaja odlično pantomimo, vse je popolnoma usklajeno, njune šale med nastopom pa so čisto pravi stand up. Vikend je dobil ekskluzivno priložnost za pogovor z njima v nedeljo, ko sta komika sredi popoldneva še zaspano priznala, da se je zabava po prvem nastopu zavlekla pozno v noč.
Na sinočnjem nastopu sta se kar nekajkrat pošalila o občinstvu na Danskem, kjer sta nastopala, preden sta prišla k nam. Kaj pa bosta na naslednjem nastopu povedala o slovenskem občinstvu?
David: (smeh) Povedala bova enako.
Shane: To je bila šala. Dansko občinstvo je bilo super, imajo podoben smisel za humor kakor Avstralci. Tudi sinoči je bilo tako, ljudje so se smejali tistim rečem, ki se tudi nama zdijo smešne.
David: Ceniva, da občinstvo opazi malenkosti, da se smeji tudi tistim manj opaznim šalam. To pomeni, da so pozorni.
Shane: Sinoči sva nastopala v super gledališču ravno prave velikosti, vsi lahko vse vidijo, tudi podrobnosti.
Nastopala sta po vsem svetu. Se v vseh državah smejijo istim šalam?
Shane: Evropejci se smejijo bolj čudnim rečem. Ne potrebujejo razlage, zakaj je nekaj smešno. Američani morajo vedeti, zakaj je nekaj smešno. To ne pomeni, da so neumnejši, njihov odnos do komedije je pač drugačen. A všeč mi je, da lahko narediš nekaj nenavadnega in se ljudje smejijo. Posebej Poljaki imajo radi čudne šale. Ne vem, zakaj.
David: Na Poljskem imava veliko oboževalcev, le zakaj (smeh) ...
Sodelujeta že več kot 20 let. Kako sta se spoznala? Prebrala sem nekaj o zlomljenih nosovih ...
Shane: Moj nos je bil zlomljen. Med plesno rutino me je namreč David umetelno brcnil.
David: Spoznala sva se na tečaju igre, oba sva namreč igralca. Lahko napišete, da sva igralca?
Seveda.
David: Odlično.
Ali sta se takoj ujela? David, ste vi takoj vedeli, da je Shane glas, ki ga iščete, in vi, Shane, da je Davidov gib tisto, kar potrebuje vaš glas?
David: Zgodba z The Umbilical Brothers se je zgodila po naključju, a gotovo sva bila na isti valovni dolžini, takoj sva se ujela.
Shane: To je, kot da bi se otroci igrali na igrišču, in to počneva tudi v najinih šovih. Odrasli so lahko spet otroci, ko gledajo ta šov.
Kako vama uspe, da sta zvok in gib tako usklajena?
David: Shane se mora prilagajati meni.
Shane: Ne smeš preveč razmišljati. Če razmišljaš v eno smer, si zapiraš nove poti.
Kako se začne nova točka, z zvokom ali gibom?
Shane: Nikoli z zvokom, vedno je prva ideja. Nikoli ne rečem: to je dober zvok, naredimo nekaj iz tega. Gre za to, kaj se bo zgodilo, ideje se razvijajo. Na primer: David pade po stopnicah, je ujet v vodi, nekdo ga reši itd.
David: In na primer ne razmišljava: tu bi lepo sodil zvok hobotnice.
Shane: Ne da bi vedel, kako se sliši hobotnica. No, morda tako ... (začne oponašati hobotnico, op. p.).
Ob zvokih in pantomimi na nastopu ne manjka interakcije med vama, ki spominja na stand up nastop. Se strinjata, da je stand up zdaj najbolj priljubljena zvrst komedije?
Shane: V Sloveniji je stand up komedija v vzponu, tudi pri nas je bilo pred nekaj leti tako.
David: Med mladimi po svetu je gotovo najbolj priljubljen stand up. V stand upu se gledalci tudi najlaže prepoznajo. A to je za naju dobro, ker sva drugačna.
Kaj pa pantomima? Imajo ljudje še predsodke do pantomime?
David: Razlog, zakaj se šov imenuje Don't Explain, je to, da je bilo vsakič, ko sva to skušala razložiti, vse slišati kot popolno sranje. Pantomima in zvok, moderna pantomima ... to ni slišati niti malo kul. Zato Don't Explain. Le glej predstavo.
Shane: V Evropi je več spoštovanja do pantomime, verjetno zaradi tradicije, v Avstraliji in Ameriki pa se norčujejo zaradi stereotipa o človeku v črtasti majici ... Iz tega se v šovu norčujeva tudi midva. A tudi v igri je veliko pantomime, le ne tiste tradicionalne.
Poznata še kakšnega komika, ki počne kaj podobnega vajinim nastopom?
David: Nekaj ljudi naju posnema. Nekoč sva prišla na Švedsko in večer prej sta na oddaji Sweden’s Got Talent dva uprizorila najino točko. Potem sta zaradi naju izpadla iz šova, ker nista povedala, da to ni njuna rutina.
V resnici sta igralca. Ali igrata tudi v filmih ali gledališču?
David: Vedno je lepo početi še kaj drugega.
Shane: V Avstraliji sva zelo znana, na kastingih mislijo, da znava le to, in morda ne vedo, koliko igre je pravzaprav vključene.
Ali svoje darove uporabljata ali celo zlorabljata tudi v zasebnem življenju?
David: Shane me je naučil dober trik, če ima nekdo nov ali zelo lep avto. Če sediš zadaj, lahko vsakič, ko se avto približuje semaforju, rahlo zapiskaš (začne piskati, op. p.). Lastnik je potem povsem razburjen, ker misli, da ima pokvarjene zavore.
Vama preseda, ko vaju ljudje prosijo, da spuščata nenavadne glasove ali prikažeta pantomimo?
Shane: To se ne dogaja ravno pogosto. Najini prijatelji vedo, da je to del naju. Pravzaprav so naju siti. A včasih po nastopu kdo pride do naju, navadno kakšni pijani tipi. In rečejo: daj, ustvari tisti smešni zvok. Rečem jim: ti si idiot. To je smešen zvok.
Kakšne načrte imata za prihodnost?
David: Zmišljujeva se sproti.
Shane: Vse se je začelo kot šala in zdaj sva 20 let kasneje tu v Sloveniji in se pogovarjava z vami. To gotovo ni bil del načrta. Ponavadi rečeva: to je videti zanimivo, poskusiva to. Bolj ko načrtujeva, težje je.
Don't Explain ni vajin edini šov. Bosta prišla še kdaj v Slovenijo?
Shane: Glede na to, kako se je občinstvo odzvalo, gotovo. Tudi gledališče je bilo odlično. Zelo so prijazni. In plešejo do poznih ur ... (smeh).


