»Najprej smo imeli slavnostno 100., nato 222. in nato še 500. ponovitev, in morda bi že morali prenehati praznovati obletnice, a ker je zdaj ta otrok star deset let, je prav, da to počastimo s predstavo na Ljubljanskem gradu,« pravi igralec Uroš Fürst, ki je z monokomedijo Jamski človek v zadnjem desetletju prepotoval Slovenijo.
Kaj bi opisali kot najbolj zabaven trenutek zadnjih desetih let?
Spomnim se, ko je neka gospa, ki je predstavo videla pred osmimi leti, nato pa še enkrat čez štiri leta, po drugem ogledu dejala, da je bilo veliko bolje, ker je ta novi igralec veliko boljši (smeh).
Kako se spominjate začetkov Jamskega človeka?
Nikdar prej se nisem videl v monokomediji, nisem imel občutka, da sem tiste vrste igralec, ki bi lahko uro in pol sam zabaval ljudi. Po spletu čudnih naključij sem prišel do tega teksta, islandski producenti so kupili pravice za Evropo in jaz sem si šel na Dunaj ogledat avstrijsko različico. Takrat mi je producent rekel: ti boš slovenski jamski človek. Potem me je prišel gledat v Dramo, spomnim se, da sem imel strašno tremo in da mi je šel že po treh minutah na odru glas v cvet, in mislil sem si, da ja konec. A izkazalo se je, da je producente navdušila predvsem Nataša Barbara Gračner, ki je tudi igrala v tisti predstavi. Odločili so se, da ji zaupajo režijo, kar je bilo zame presenečenje, a se je izkazalo za zelo dobro odločitev.
So vas takrat igralski kolegi gledali postrani, ker je projekt komercialen?
Postrani te gledajo, če greš v razprodajo, v nekaj nekakovostnega, česar pa za Jamskega človeka ne moremo reči. To dokazuje tudi dejstvo, da predstavo igram že deset let. Sicer pa, če te v naši ljubi deželi »gledajo postrani«, po navadi pomeni, da ti uspeva.
Ali ste se že naveličali igrati Jamskega človeka?
Prva leta je bilo zelo naporno, ko je postala predstava zelo priljubljena in sem z njo prepotoval vso Slovenijo. Igral sem tudi po pet predstav na teden, petnajst na mesec, tudi tri na dan, po vseh kulturnih domovih v Sloveniji. A to je, kot če bi glasbenika, ki napiše uspešnico, vprašali, ali se ga je po letih preigravanja naveličal … Zame je še vedno užitek igrati to predstavo, ker vem, da se ljudje zabavajo. Bom kdaj prenehal? Mislim, da je tudi Tomaž Domicelj v nekem trenutku prenehal prepevati Slovenskega naroda sin, in najbrž bom tudi jaz lepega dne prenehal to igrati.
Za Jamskim človekom so prišle še predstave 5moških.com, 5žensk.com, tudi Fotr pravzaprav govori o moškem odnosu do nosečnosti, starševstva. Bi lahko rekli, da je Jamski človek mati vseh teh predstav?
Ravno zaradi uspeha te prestave se je mnogim ustvarjalcem zdelo, da je ta tema dober recept za uspeh. S temi odnosi se gledališče in film ukvarjata že, odkar obstajata, in Jamski človek je pač ena bolj uspešnih obdelav te teme. Mogoče je Jamski človek še najbolj mati Fotru, ker imata isto režiserko.
Kakšni trendi pa prihajajo v gledališče? Stand up?
Stand up, ki se je pri nas strašno razrasel in je v tujini prisoten že dolgo, je naredil veliko za popularizacijo gledališča, čeprav je to poseben žanr. Tudi Jamski človek in druge predstave imajo prvine stand upa. Velikokrat so me vabili, da bi z Jamskim človekom nastopal, kot da je stand up, da bi prišel za 20 minut in odigral del predstave. A to ne deluje, ker gre za predstavo, ki najbolje učinkuje kot celota.
Z Ano Kajzer tudi vodite SiTi Teater. Kakšne načrte imate? S predstavo Prevara ste šli v bolj resne vode, imate stand up nastope, k vam pridejo gostujoče predstave …
Rad bi, da bi SiTi Teater postal kraj, kjer lahko pričakuješ vse. Lahko prideta The Umbilical Brothers, tu lahko ima Big Foot Mama predstavitev plošče. Ravno pri Pinterjevi Prevari se je izkazalo, da se določenega kraja prime določena struktura občinstva in da občinstvo od nas pričakuje neposredne komedije smeha. Spremembe ne pridejo čez noč in upam, da se bo prijel tudi bolj umetniški program. Letos smo lastno produkcijo razširili še na mladinski program z Odspejsanimi, za prihodnjo sezono pripravljamo predstavo Star fotr z Janezom Hočevarjem Rifletom v glavni vlogi in Jurijem Zrnecem na režijskem stolčku.
Kaj pa Uroš Fürst, kaj zanj sledi po desetih letih Jamskega človeka?
Tudi mene je presenetilo, da je minilo že deset let od premiere Jamskega človeka. Predstavo je videlo ogromno ljudi, to je ena najbolj prepoznavnih stvari, ki sem jih naredil. Sem predvsem član ansambla ljubljanske Drame, kjer sem v zadnjih 13 letih odigral vsaj 45 vlog. Na spored prihajata dva televizijska filma, v katerih sem igral v zadnjem letu, Božična večerja in Vaje v objemu. Čeprav se znajdem tudi v vlogi producenta in uživam kot režiser, mi največje zadoščenje še vedno daje igra.
