Stabat Mater 
in Nevarna razmerja

Plesno-glasbeni dvojček Stabat Mater in Nevarna razmerja v izvedbi SNG Maribor in Baročnega orkestra akademije za glasbo prinaša zanimivo in bogato umetniško izkušnjo. Gre za doživetje odrske umetnosti v vseh njenih razsežnostih, od minimalizma in izvirnosti do izobilja, celo prenasičenosti in trde klasike. Baletni diptih ponuja svojevrstno dinamično ravnotežje dveh nasprotujočih si principov in njune neizogibne povezanosti, na primer trpljenja in upanja, ženske in moškega, mesenosti in duha, glasbe in giba.

Prvi balet Stabat Mater koreografa Edwarda Cluga je nastal leta 2013 na pobudo münchenskega Staatstheatra na Gärtnerplatzu. »Po uspešni premieri sem si želel predstavo prenesti v naš ansambel, saj se mi je zdela primerna tako po arhitekturi kot po zasedbi,« nam je zaupal Clug, ki se je ustvarjanja baleta Stabat Mater lotil premišljeno in preudarno. »Govoriti o občutljivi tematiki zna biti delikatno, še težje pa je tovrstne vsebine izraziti skozi ples. Prav zato sem se namerno distanciral od same zgodbe Stabat Mater in se ukvarjal z glasbo, ki na trenutke preseneča in deluje celo kontradiktorno besedilu. Prizori, ki so nastali v predstavi, se sklicujejo na prepoznavne biblične trenutke, ki se vendarle nepredvidljivo odvijajo pred gledalcem, ga postavijo v kontemplativno spremljanje in mu ne pustijo oddiha.« To Clugu nedvomno uspeva z dinamiko gibov, občutkom za podrobnosti in osredotočenjem na vsem znane in domače drobce življenja, ki občasno delujejo nekoliko groteskno ali vsaj duhovito, vendar so izjemno učinkovito sredstvo za gradnjo odrske pripovedi. Ta je še toliko učinkovitejša, ker jo podpira vrhunska glasbena izvedba prej omenjenega orkestra pod taktirko Egona Mihajlovića. Malce jo je ovirala le preslabo postavljena zvočna slika, ki je bila verjetno prej posledica površnosti kot pomanjkanja tehnične opreme.

Stabat Mater Edwarda Cluga je vrhunska predstava, ki osvobaja klasično glasbeno mojstrovino prekletstva stalnih ponavljanj istega ter se ne ustraši njenih globin in potovanja po glasbeni krajini z lastnim zornim kotom. Clugov koreografski pečat je še vedno v odlični formi, svetovljanski in drzen, to bi veljalo trditi tudi za plesalce, ki so svoje delo opravili z odliko. Vzdušje odrskega dogajanja prav tako močno zaznamujejo učinkovita asketska scenografija in odlični kostumi. Predstavo bodo prihodnje leto uprizorili v Ljubljani, Dubrovniku, Franciji, če naštejemo samo že potrjene termine oziroma lokacije.

Drugi balet večera Nevarna razmerja, ki je nastal v tandemu Valentine Turcu in Lea Mujića, pričara zgodbo istoimenskega romana Pierra Choderlosa de Laclosa, ki velja za eno najprepoznavnejših kritik takratne francoske aristokracije, večina mlajših gledalcev pa je verjetno bolj seznanjena z uspešno filmsko predelavo z Glenn Close in Johnom Malkovichem v glavnih vlogah. Vsebinski preskok je tudi v tej uprizoritvi več kot uspešen. Gledalci smo se navduševali nad izdatnimi kostumi ter posrečeno mešanico sodobnega in klasičnega baleta. Povezavo med baletoma najdemo tudi v baročni glasbi in seveda v odličnem baletnem ansamblu, ki ga lahko mirne vesti postavimo ob bok večjim svetovnim hišam.