Včasih je že usklajevanje službenega in družinskega življenja pravi podvig. Preden sem imela otroke, sem kar pogosto kam šla, ko še malo zrastejo, bo najbrž spet več časa za to,« pove oblikovalka Urša Drofenik. Ko še ni bila mama, je spoznala več krajev – med drugim je nekajkrat obiskala New York, Pariz in London, ki veljajo za največje modne prestolnice na svetu. »Bila sem tudi v Egiptu, ki mi je bil zelo všeč kot turistična destinacija. Nazadnje pa sem obiskala Moskvo, to je bilo lani, kamor sem, kot je pri meni v zadnjih letih že navada, odpotovala iz poslovnih razlogov.«
Plus Minus Šoping |
V Rusijo so jo namreč povabili poslovni partnerji iz Rogaške Slatine, s katerimi redno sodeluje. »Gre za Moskovčane, ki imajo v Sloveniji podjetje, in že prek njih vem, da je z Rusi treba delati precej v rokavicah,« pravi kreatorka in pojasni: »Šale na njihov račun niso dovoljene, to sem spoznala tudi, ko sem bila tam. Na začetku so tudi precej zadržani, no, ko pa spijejo kakšno vodko ali dve, se hitro sprostijo,« se zasmeje Urša. Tudi sama, pravi, je poizkusila to njihovo najbolj znano alkoholno pijačo. »Ne vem, ali je to sploh za v javnost...« za trenutek odlaša, nato pa vendarle prizna: »Tistega večera se niti ne spomnim preveč dobro. Zagotovo je vodka v Rusiji drugačna kot v Sloveniji. Predvsem je močnejša,« se zahihita in z resnejšim tonom doda: »Če nisi vajen takšnih pijač, je ne priporočam. Res ne.«
V Moskvi jo je najbolj šokiral kontrast med revnimi in bogatimi prebivalci. »To sta res dva svetova, strnjena v enem mestu. Vidiš lahko najprestižnejše avtomobile, nekatere trgovinske izložbe so vredne milijone evrov, določeni hoteli v središču mesta se lesketajo v zlatu. Nedaleč stran pa so ogromna naselja revnih barak, ki komajda stojijo skupaj, da te kar stisne pri srcu, ko pomisliš, kako ljudje v njih preživijo mrzlo zimo.«
Rusi so, kot pravi Drofenikova, odlični gostitelji, tako so ji zagotovili hotelsko sobo v središču Moskve, kjer je čisto po naključju srečala francoskega zvezdnika z ruskim potnim listom Gerarda Depardieuja. »Saj veste, kakšen je, težko ga je zgrešiti,« se nasmehne. »Sama pojava in njegova karizmatičnost najbrž napolnita vsak prostor, kamor pride, in v tisti hotelski recepciji ni bilo nič drugače.«
Izjemno jo je navdušil muzej ruske umetnosti, kjer je, pravi, našla veliko novega navdiha za svoje delo. »Kadar obiščem kakšno tujo prestolnico, redno zaidem v muzej ali kateri drug kulturni hram, saj je to hrana za mojo kreatorsko dušo. Poleg slovitega Kremlja je bila ravno v času mojega potovanja potujoča razstava oblačil ruskih carjev in sem jo seveda obiskala. Kreacije, ki sem jih tam videla, so me res presunile. Oblačila, ki so jih nosili carji, so bogata, edinstvena. Vsekakor sem potem, ko sem prišla domov, oblikovala več oblek, na katerih se lahko opazi pečat ruske kulture iz tega obdobja.« Enako, doda, velja za tamkajšnjo arhitekturo, ki jo je prav tako nadvse očarala. »Težko opišem, kaj človek doživi ob pogledu na te stavbe, to je treba preprosto izkusiti.«
