Dobiva se v veleblagovnici Maxi, kjer skrbi za zeleno podobo. Poskrbel je za ozelenitev prenovljene slaščičarne Maxi, restavracije Maksim in Maxi cluba. Srečo Blas je že od rane mladosti vedel, da bodo rastline njegova velika ljubezen. »Kot otrok sem ogromno časa preživel v naravi in na travnikih, kjer sem jih proučeval in občudoval njihovo lepoto. Doma sem ustvarjal naravne aranžmaje in nasadke iz sezonskega cvetja. Tako nisem imel težav pri odločitvi o poklicu, kot jih ima marsikdo v najstniškem obdobju.« Najprej je uspešno končal srednjo vrtnarsko šolo, v študiju agronomije in hortikulture ga čaka le še sklepno dejanje, pika na i.
Ko ponosno razkazuje svoje delo, zaupa najljubše rože
»Meni se zdi najbolj eleganten cvet kala, najbolj ekstravaganten cvet gloriose, najbolj simpatičen pa tulipan. Občudujem pa cvetje naših travnikov in planin, predvsem travniške orhideje, ki so na naših travnikih manjše, a ravno tako čudovite kot tiste, ki jih prodajamo v cvetličarnah.« Če skrbi za rože drugih, pa doma nima skrbi, saj ima malo rastlin. Kovačeva kobila je torej bosa? Srečo razloži: »Nekaj jih imam, a predvsem nezahtevne. Jih je pa dovolj okoli hiše. Doma v Ljubljani imam skalnjak, ki je bolj samorasel. Na terasi vsako leto zasadim drugačno sezonsko zasaditev z enoletnicami. Imam tudi manjši vrtiček, ki je poln zelenjave in zelišč, ker jih rad uporabljam sveže pri kuhanju. Tudi manjši plastenjak je na vrtu, za vzgajanje, razmnoževanje in prezimovanje rastlin, predvsem pa eksperimentiranje.«
Drugo lokacijo ima v Istri, kjer ustvarja pravi mediteranski raj. »Tu in tam kombiniram tradicionalne rastline in novitete, ki jih žlahtnitelji lansirajo na tržišče. Najprej jih predstavijo nam, mi pa naprej strankam. Da pa znam strankam svetovati čim pravilneje, je najbolje, da sam preizkusim vzgojo, nego in uporabnost rastlin.«
Pravi, da je koristno, če se z rožami pogovarjamo
»Že za nas same je bolje, če se z nekom pogovorimo in damo iz sebe, kar nas teži. In rastline so idealne za to. So vedno tam, kamor jih postavimo, in nikomur ne bodo nič naprej povedale. Kar jim bomo dali, to nam tudi potem vračajo.« Srečo rože rad podarja. »Verjemite, včasih en cvet, poklonjen iz srca, pomeni drugi osebi več, kot če bi poklonili drago zlato verižico.« Verjame tudi v simboliko rož. »To je dodatna vrednost rastlin. Vsaka oseba ima svojo barvo, svojo žival in prav tako tudi cvet.« Tudi njegovo umetniško ime Daphne je povezano z botaniko. »Ko sem se odločal za umetniško ime, sem hotel, da bi bilo povezano z mojo ljubeznijo do cvetja. Ker proučujem tudi slovensko botaniko, mi je že od nekdaj pri srcu Daphne blagayana (blagajev volčin), ki je zaščitena avtohtona rastlina slovenskih gozdov. In to sem skupaj z mojimi Sestrami razlagal v nekem intervjuju in vmes me Marlenna prekine, da ji je nekdo rekel, da ta rastlina zelo smrdi. Seveda je sledil smeh in potem sem užaljen strokovno razložil, da ima močan vonj, ki je večini prijeten. So pa posamezniki, ki jim tudi ti vonji smrdijo. Tudi cimet večini diši, nekaterim se pa želodec obrača, ko ga zavohajo,« pove in se ob tem hudomušno nasmeji.
Srečo odpira svojo prvo cvetličarno
»Obnovitvena dela gredo h kraju, odprtje načrtujem čim prej po novem letu. Strankam bom ponudil širok spekter hortikulturnih storitev. To ne bo klasična cvetličarna ali vrtnarski center. Poimenoval sem ga kar Studio za zeleni ambient.« V Maxi clubu mi pokaže fikus. »Ta velik Ficus elastica da pravo dušo prenovljenim prostorom,« pove. Pokazal mi je še posebno jelko, ki krasi vhode. »Vrnili smo se k družinski tradiciji okraševanja s keksi, ki z vonjem cimeta in vanilje polnijo prenovljene prostore slaščičarne, in naša želja je, da tako zadiši tudi v domovih slovenskih družin.« Srečeve pozitivne energije se hitro nalezeš, saj kar žari tudi od ljubezni, ki jo oddaja. Ob moji opazki razloži: »Tudi naša pesem Samo ljubezen govori o tem, kako veliko bogastvo je ljubezen in kako pomembno je, da jo delimo. Ljubezen mora krožiti! Če jo delimo, jo tudi dobimo! Saj poznaš rek: Kar seješ, to žanješ. Imam svojo ljubezen, kar me izpolnjuje in bogati. Prav tako pa želim vsem ljudem tega sveta, da odprejo srca, in ljubezen bo našla pot do njih.« Njega pa bo zagotovo v kratkem popeljalo tudi nazaj med Sestre. »Leta 2012 bo 10 let od našega nastopa na Eurosongu. Sestre smo prekleto aktivne vsaka na svojem področju, a kot je rekla Emperatrizz: ‘Ni vrag, da ne bi še kaj ušpičile, zagotovo bomo našle čas tudi za to.‘ A pustite se presenetiti.« Komaj čakamo!