Špela v Kambodži podkupila policista

»Zdaj se že osem let zapored januarja, ko imamo glasbeniki zatišje, odpravim na daljše potovanje. Zadnja tri leta to počnem skupaj z najboljšo prijateljico Nino. Ker je obema zelo pri srcu Azija in ker sta naju pred tem že navdušili Tajska in Filipini, sva spakirali nahrbtnike in šli raziskovat njima bližnjo Kambodžo,« svojo izbiro destinacije za lanski dopust pojasni Špela Grošelj.

Pravi, da glede potovanj ne komplicira in je zelo preprosta. »Nisem tiste vrste ženska, ki bi s seboj nesla pet kovčkov oblačil. Sem preprosta in ne potrebujem luksuza,« pravi in doda, da ji je to v Kambodži prišlo še kako prav. »Ta država je turistično še precej nerazvita, v primerjavi s Tajsko, recimo, so kakšnih dvajset let za njo. Ceste so v obupnem stanju pa tudi pri informacijah so zelo površni. Voznik nama je, recimo, rekel, da se bomo v neki kraj, ki sva si ga želeli ogledati, vozili 12 ur, na koncu smo se ves dan, torej še enkrat toliko. In potem, ko sva – utrujeni do amena – končno prispeli, naju ni čakala prosta soba, čeprav smo bili dogovorjeni zanjo.«

Kljub naravnemu in kulturnemu bogastvu, ki ga ponuja ta dežela, se vsakega obiskovalca dotakne kruta zgodovina vladanja Rdečih Kmerov med letoma 1975 in 1979. »Kambodža se počasi postavlja na noge po vladavini takratnega voditelja Pola Pota. A ko sva obiskali muzeje, ki pričajo o tamkajšnji državljanski vojni, v kateri je bilo ubitih več kot dva milijona ljudi... Pusti pečat. Zdi se mi, da sva se potem vsaj še tri dni pogovarjali samo o tem.«

A tudi za lepe stvari je bil čas. »Seveda. Navdušil naju je Angkor Wat, znameniti tempelj v Kambodži, ki so ga zgradili v 12. stoletju. To je tamkajšnja največja turistična znamenitost pa tudi domačinom ogromno pomeni, imajo ga celo v državnem grbu.« No, pred vhodom v tempelj pa je imela Špela bližnje srečanje – z opico. »Z Nino sva kupili ananas in opica ji je sunila vrečko. Zdelo se mi je za malo, pa sem vzela vrečko nazaj. Takrat se je opici čisto strgalo, pokazala je zobe, se zapodila vame in me popraskala po nogah. Ko pomislim na to, mi gre malo na smeh, ampak bilo je grozno. Ustrašila sem se kot hudič. Seveda sem nato spustila ananas, saj ona ne bi spustila moje noge.«

Kambodža, pravi, je glede varnosti še precej neurejena. »Ni me bilo strah, videla in slišala pa sem marsikaj. Tudi to, kako domačini hodijo na policijo po marihuano.« Da so policisti očitno precej podkupljivi, je okusila tudi sama. »Čeprav imam opravljen vozniški izpit, si pred potovanjem nisem uredila mednarodne kartice. Gre le za birokratsko zadevo, a če te ustavi policist v tujini in tega nimaš, plačaš kazen. Prav to se nama je zgodilo, ko sva se po Kambodži vozili s skuterjem. Že prej so nama domačini dejali, naj se, če nama pomaha policist, samo peljeva naprej, da tako in tako ne bo šel za nama. A jaz sem, ko sem videla tisti loparček, avtomatsko ustavila. Nastal je problem, ker nisva imeli mednarodnega izpita, a sva se zbarantali. Policistu sva dali pet evrov, pa naju je izpustil. Kazni so sicer zelo visoke, letos, ko se nama je na Baliju zgodilo enako, je nisva tako poceni odnesli. Zdaj je res zadnji čas, da si uredim ta papir!« še sklene sama pri sebi.

Destinacija: Kambodža

Plus: turistična neokrnjenost

Minus: slabe ceste, nečistoča

Šoping: nekaj spominkov za domače