INDONEZIJA

Spal je s kuščarji, ki prinašajo srečo

Objavljeno 07. februar 2015 18.37 | Posodobljeno 07. februar 2015 18.39 | Piše: Maja Kepic

Frenk Nova je eden tistih slovenskih glasbenikov, ki veliko nastopajo tudi na tujem.

Plavanje z delfini na otoku Bali mu bo ostalo v prav posebnem spominu.

Pevec Frenk Nova, ki ga bomo kmalu lahko spremljali v novi sezoni oddaje Znan obraz ima svoj glas, rad potuje. »Redko se vračam na isto destinacijo, saj se mi zdi, da je na svetu toliko lepih krajev, ki jih je vredno obiskati,« pove. Med njegovimi najljubšimi je Indonezija, po kateri sta se s partnerico Katjo potepala kar en mesec.

Frenk Nova je eden tistih slovenskih glasbenikov, ki veliko nastopajo tudi na tujem. »Z bendom smo prečesali Avstrijo, Nemčijo in Švico, te dežele večinoma obiskujem zaradi posla. Zasebno pa se rad odpravim kam dlje, pritegnil me je, denimo, sever Evrope, bil sem na Norveškem in Švedskem, všeč so mi bili Kanarski otoki pa Egipt in Tunizija, tudi Turčija. No, najlepše pa je bilo na Indoneziji, morda tudi zato, ker je bilo to najdaljše potovanje v mojem življenju, za raziskovanje tega otočja sva si s punco vzela kar cel mesec,« pojasni pevec.

Rajske plaže

Indonezijske otoke sta obiskala leta 2011. »Že pred odhodom sva naredila podroben načrt, kaj si želiva ogledati. Otokov je tam veliko, midva sva bila na sedmih. Začela sva na Baliju, ki naju je pritegnil predvsem zaradi čudovitih rajskih plaž in budističnih templjev.« Prvih nekaj dni, pravi, je bilo sicer kar napornih. »Časovna razlika, kulturni šok in drugačno podnebje pač naredijo svoje. Tja sva priletela v času zimskih počitnic, in to na plus trideset stopinj Celzija. Seveda te utrudi. Ampak po kakšnih dveh, treh dneh se navadiš. In takrat samo še izklopiš telefon ter uživaš.«

Ljudje, pravi, so ga pozitivno presenetili predvsem v tem pogledu, da so zadovoljni s tem, kar imajo. »Veliko manj zahtevni so kot mi, Evropejci, in mislim, da zato veliko lažje živijo. Zgodilo se je, da sva kakšnega domačina vprašala, kako je na tem in tem otoku, ki bi si ga prav tako rada ogledala, pa je samo zamahnil z roko, češ, nimam pojma, jaz sem že vse življenje tukaj in prav nobene potrebe nimam, da bi šel kam drugam. Imajo za jesti in za piti, imajo kje spati, in to jim zadostuje. To razmišljanje jim kar malo zavidam,« prizna.

Očarali so ga fikusi

Na Javi ga je očarala predvsem narava. »Videla sva ogromne fikuse, ki so res nekaj posebnega. Od takrat mi je jasno, kje so ustvarjalci filma Avatar dobili največ idej,« v smehu pove. Najbolj romantično pa je bilo na Gilu. Gre za skupino treh majhnih otokov, ki so izmed vseh v Indoneziji najmanjši in najmanj naseljeni ter kot nalašč za robinzonske počitnice. Tam je tudi prepovedana vožnja z motornimi vozili, ljudje in turisti se prevažajo s konjskimi vpregami. »Živela sva v koči ob morju v letovišču Sunset Gecko, čisto zraven je džungla, malo v notranjosti pa še slano jezero. Koča je narejena po principu eko gradnje in je pravi vzor za popotnika, ki pride iz razvitih dežel, kjer se v glavnem samo govori o varstvu okolja in vode. Dan traja 12 ur in ga moraš začeti zgodaj, ker je vsak pogled na sončne vzhode enkraten. Še lepši pa so sončni zahodi, kjer te večerja ob morju vsakič znova navduši.«

No, v koči pa nista bila sama, družbo so jima delali indonezijski kuščarji. »Geki, kot se jim reče, so morda sprva malce vsiljivi. Ljudje pač nismo navajeni, da se tridesetcentimetrska žival priplazi v tvojo spalnico in potem visi s stropa ter bulji vate,« se zareži. »Pa zelo smešno se oglašajo, kot bi se krohotali, po drugi strani so zelo koristni, a to sem izvedel šele naslednje jutro. Ko sem šel receptorju omenit, da so se utaborili pri naju, je navdušeno rekel: 'Sploh ne vesta, kakšno srečo imata, saj gredo le tja, kjer je veliko pozitivne energije. Pa še komarje lovijo.' Kaj naj bi mu odvrnil na to? Seveda nič. In tako sva potem še nekaj dni spala s kuščarji. Vsekakor je bilo to posebno doživetje.« Otok Gili Meno je enkraten tudi za potapljanje, saj je v koralnih grebenih na tisoče vrst rib. »Večkrat sva plavala tudi z ogromnimi želvami, ob katerih se počutiš, kot da si v neverjetnem filmu,« pove.

Ko sta raziskovala notranjost otoka Gili Trawangan, sta srečevala kmete, ki obirajo kokos, redijo krave in koze ter prodajajo spominke. Obiskala sta park ptičev in nekaterih indonezijskih avtohtonih živali. Spala pa sta sredi palmovega gozda! »Otok ima tudi manjši hrib, s katerega lahko gledaš na vse tri otočke – dobro vidiš Lombok in vulkan Agung na Baliju, ki leži na več kot 3000 metrih nadmorske višine!«

Ker ima poletje raje kot zimo, upa, da se bo kmalu lahko odpravil na podobno potovanje. »Človek bi to res moral narediti večkrat v življenju. No, zdaj bi pa kar takoj spakiral kovčke ... Ah, ja!« se za konec še nasmehne Frenk.
 

Destinacija: indonezijski otoki

Plus: narava, ljudje

Minus: nepitna voda

Šoping: leseni geko

Deli s prijatelji