»Večni pozitivec, ki življenjski nazor vpleta tudi v svoje delo. Luciden, sproščen, humoren. A hkrati resen, verodostojen, dostojanstven.« To je med drugim pisalo v obrazložitvi, ko je Društvo novinarjev Slovenije Matjažu Tanku nedavno dalo nagrado bratstvo resnice za njegov življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu. Nagrade je bil vesel. Tako kot vseh tistih, ki so mu jih doslej dali njegovi zvesti gledalci. Matjaž Tanko ima od nekdaj veliko navijačev, naj si bo v času dela na nacionalni televiziji ali zadnja leta na POP TV. Tudi zdaj, ko se bojuje z boleznijo, jih ima veliko. Navijačev.
Brati je znal pri štirih
Tako gre to, tudi bolezni pridejo z leti, ne le tisto, da za marsikatero stvar porabiš trikrat več časa kot nekoč, kot rad pove Matjaž. Pred nekaj dnevi jih je napolnil 67. Rojen malo po vojni leta 1945. Mladenič po duši, telo pa leta na žalost jemlje bolj zares.
Naj kar takoj opravimo s tem, da ga Matjaž Tanko menda rad cukne. Ja, tam pri tridesetih se je res zdravil zaradi tega. Nikoli ga ni bilo sram govoriti o tem, kako je tri mesece preživel na zdravljenju na Škofljici. Žena je šla k direktorju televizije, pa sta ga skupaj spravila v red. Nekoč se je veliko novinarstva pač delalo v gostilnah. To ni bilo nujno vedno slabo, fantje, tudi kakšno dekle vmes, iz konkurenčnih medijev so bili za šankom složni, ideje pa dobre. No, če odštejemo stranske učinke.
Matjaž Tanko, doma iz Pivke, zaljubljenec v železnico, saj je odraščal ob progi, česar tudi nikoli ne pozabi omeniti, je šel študirat industrijsko psihologijo. Zato da je pač nekam šel. Ko je pogrnil na izpitu, je odrešil samega sebe in presedlal v novinarstvo. Tega, da bi šel na igralsko šolo, mu mama Malči pač ni dovolila. Pa čeprav, ali prav zato, da je bila sama igralka. Ko je sina, takrat že gospoda pri petdesetih, videla nastopiti v muzikalu Mož iz Manče, ji je bilo za to kar malo žal. Matjaž je pač nadarjen. Za veliko stvari. Zato ker je radoveden. Brati je znal pri štirih letih, Alamuta, na primer, je prebral pri trinajstih.
Voditelj po naključju
Zanj se dan začne z možgansko telovadbo, se pravi reševanjem križank, pa s kavo. In cigareto. Ja, so užitki, ki se jim težko odreče. Kljub diabetesu. Kljub raku. Kdo si upa trditi, da se v življenju da zmagovati le s pridnostjo?
A je Matjaž Tanko v resnici dokaj priden fant. V profesionalnem pogledu. Zasebno obožuje svobodo. Suknjič s kravato za kamero, pod mizo kavbojke in superge. Pri petdesetih čopek, uhanček, ki ga je moral pred oddajo sneti, pa barvanje na blond pri petinpetdesetih. Temna barva ga tlači k tlom. On pa rad leti. S padalom, privezan na elastiko … Pa mojster v kuhanju golaža, tenisu. Ne boji se izzivov. Nikoli se jih ni. Niti takrat, ko se je pred dobrimi tremi desetletji bolj po naključju, vsi starejši kolegi so bili namreč na dopustu, znašel na stolu voditelja dnevnika na nacionalni televiziji. Nataša Dolenc je brala, on se je pa tresel zraven, a po prvi novici dobil aplavz ekipe v studiu in legenda je bila rojena.
Ni bil vedno le voditelj osrednje informativne oddaje, tudi na terenu je delal. Na Kosovu, na primer, je dobil v oči dobro dozo solzivca. Ja, s solzami se da marsikaj narediti. Recimo dober vtis.
Mladostniške
grehe bi ponovil
Matjaž Tanko se ne boji prav veliko stvari. Niti solz ne. Ko je ženi povedal, da je na kvizu Lepo je biti milijonar pravilno odgovoril na vsa vprašanja in za dobrodelne namene zaslužil deset milijonov, je menda zajokal. Zato ker se je zavedel, da bi lahko v bistvu izpadel kot prvovrstni idiot. Pa ni. Zato ker je Matjaž Tanko res vse prej kot to.
Pred 15 leti, pri 52, je naredil nekaj, česar ljudje njegove starosti navadno ne. Zamenjal je službo, šel z nacionalke, ne brez bridkosti, na komercialko. In tam v novinarskem pogledu znova zaživel. Rad jih ima, svoje popovce, čeprav je moral zaradi spremenjenega koncepta oddaje 24 ur začeti pred kamero nositi tudi elegantne hlače, ne le suknjiča s kravato. Noben gost mu med izpraševanjem ni ušel iz studia, je pa nekoč nekomu zabrusil, da v njihovi oddaji ne bo širil sovražnega govora.
Ljudje navadno rečejo, da ne bi za nazaj ničesar spremenili. Matjaž Tanko tudi pri tem ni povprečen. Bi, o ja, marsikaj. Premalo ga je bilo poleg, ko je sin odraščal, na primer. A z Urbanom sta dobra prijatelja in Matjaž je dober dedek. Bi pa ponovil vse svoje mladostniške grehe in katerega bi še dodal. Zato ker ima rad življenje, čisto preveč ga ima rad, da bi se mu kar odrekel, pa čeprav je zdajle malo zoprno. Zdrži, Matjaž. Se vidiva.
Pet vprašanj za Matjaža Tanka
Vaša najizrazitejša značajska lastnost?
Trma, plavanje proti toku.
S kom bi si želeli preživeti dan?
Z družino, predvsem z vnukinjo in vnukom.
Vaša največja razvada?
Zagotovo cigarete.
Vaša najljubša knjiga?
Veliko jih je, sicer pa tista, ki jo trenutno berem.
Vaša najljubša jed?
Ne izključujem nobene. Običajno mi kakšna zadiši zjutraj in potem – akcija.
Bralci so za osebnost meseca novembra izbrali hokejista Anžeta Kopitarja.
Nagrajenci:
1. nagrada
Primož Pirnat, Zagorje ob Savi
2. in 3. nagrada
Mojca Podržaj, Grosuplje
Simona Mlinar, Velenje
Zlatarna Celje bo prvoizžrebanemu podelila bon v vrednosti 200 evrov, drugo- in tretjeizžrebana pa bosta lahko izbrali izdelek v vrednosti 40 evrov.
