Bili sta drugačni, edinstveni, zabavni ... Simpatični dvojčici Nika in Eva Prusnik sta leta 2012 tekmovali v oddaji Misija Evrovizija, s katero je RTV Slovenija tisto leto iskala predstavnika za Evrovizijo, prišli do finala, nato pa kmalu poniknili iz oči javnosti. Na spletni strani Airbeletrina sedaj Nika, danes študentka primerjalne književnosti in literarne teorije, razkriva šokantno zgodbo o dogajanju v šovu in pasteh resničnostnih šovov.
»Iz oddaje v oddajo sva postajali bolj prepoznavni, ljudje so naju začeli ustavljati na ulici, naju ogovarjali, se z nama slikali, naju prosili za avtograme. Postali sva nekakšna modernizirana različica dvornega norčka, ki skrbi za razbremenitev pustega vsakdana in služi kot pobeg pred sivo resničnostjo. To je bila najina vloga, ki sva jo morali odigrati, to je bila vloga, ki je prinašala vrtoglavo število gledalcev, in razlog, da so naju obdržali v oddaji. To mi je potrdila ena od zaposlenih na RTV, ki je takrat sodelovala pri oddaji.« Pravi tudi, da je nekega dne, ko se je že vse končalo, isto zaposleno srečala na ljubljanski tržnici in hladnokrvno, brez sramu in kakršnega koli občutka za sočloveka, ji je izjavila da so ju imeli, ker sta bili zabavni in tako privabljali gledalce. »Zabolelo je. Počutila sem se kot dekle na poziv, le da za stvari, ki sem jih nudila, nisem dobila plačila, in da nisem, tako sem vsaj takrat mislila, imela izbire, kdaj se bom na poziv odzvala. «
Denarna kazen bi bila prevelika
A izstopiti iz šova dvojčici nista mogli, denarna kazen bi bila prevelika: »Pogodba, ki jo starši podpišejo na začetku oddaje, onemogoča izstop. No, lahko izstopiš, ampak to drago plačaš. Dobesedno. Počutila sem se izkoriščeno, ujeto in, najhujše, mislila sem, da moram v vse privoliti, opraviti vse intervjuje, odgovoriti na vsa vprašanja, najsi bodo še tako neumna in ponižujoča, da vsi okoli vedo več od mene, neizkušene šestnajstletnice, ki je prvič držala mikrofon v roki in prvič nastopala pred številno množico, in da imajo ti drugi, izkušeni profesionalci, pravico odločati o poteku mojega življenja, mi polagati besede v usta in me prepričevati, da vedo, kdo sem, kaj potrebujem in katere odločitve so zame (predvsem pa zanje) najboljše.«
Po koncu šova te zavržejo
Nika dodaja, da je stigma, ki pride skupaj z nastopom na resničnostnem šovu, težko izbrisljiva. Želela si je namreč nazaj anonimnosti, zasebnosti in svobode, ki ji je bila odvzeta:
»Medtem ko so nama v času tekmovanja sodelujoči na Misiji Evroviziji dajali občutek, da se nanje lahko zaneseva, da so neke vrste najina glasbena družina, da jim lahko zaupava, so naju kmalu po koncu oddaje ti občutki zapustili. Nikjer ni bilo nikogar, ki bi svetoval, kako naprej, kaj so pametne poteze in kaj ne, kako mehanizem deluje, kakšna so pravila, če pa se je slučajno kdo pojavil, je imel v mislih vedno lastno korist in je zato informacije podajal na način, ki bi mu omogočal profit. Tako je na tovrstnih šovih: ko odslužiš svoje, te zavržejo.«
