V slovenskih kinematografih smo si letos lahko ogledali kopico takšnih in drugačnih filmov z vsega sveta, mi pa vam predstavljamo nekaj tistih, ki so jih naredili slovenski ustvarjalci in so morda prav zato še bolj vredni ogleda.
Lahko noč, gospodična (Metod Pevec)
Film govori o paru, kjer moža Sama (Jernej Šugman) bolj ali manj zanima samo delo, ženi Hani (Polona Juh) pa ostaja skrb za dom in hčerko. Zato se počuti vse bolj ujeto v rutino, od življenja si želi več. Ko zasluti, da moža vznemirja mlajša pomočnica v pisarni, se odloči, da ne bo več živela tako. Preseli se nazaj k materi in poskuša uresničiti svoje želje.
Stanje Šoka (Andrej Košak)
Glavni lik je Peter (Martin Marion), ki leta 1986 prejme novo družbeno stanovanje in nagrado podjetja, a zaradi neizmernega presenečenja pade v nezavest, v kateri ostane celih 10 let. Medtem Jugoslavije seveda razpade, njegova žena pa se poroči z njegovim najboljšim prijateljem. Peter si želi nazaj svoje staro življenje, kar pa ga vodi v številne zabavne pripetljaje. Ker ga kapitalistični sistem razočara, se mu odločno upre, spomini na pretekli socializem pa ostajajo.
Primerno za tiste, ki se še spominjajo dni, ko je navadno delavstvo ogromno pomenilo, in one, ki se morda sploh ne zavedajo, da v današnji družbi ni vse tako, kot bi moralo biti. Kljub zabavnim prizorom je film morda utopičen, saj takšne revolucije v podjetju danes ne bi bilo tako preprosto izpeljati.
Traktor, ljubezen in rock'n'roll (Branko Đurić)
Med največje slovenske filmske uspešnice leta 2011 zagotovo spada Traktor, ljubezen in rock'n'roll, komedija Branka Đurića Đura, ki je na filmska platna prišla 1. decembra. Film bo zadovoljil tiste, ki se spominjajo kmečkega življenja v 60. letih 20. stoletja, pa tudi mlade, ki bodo spoznali, kako je bilo takrat živeti v zakotni prekmurski vasici, kjer je vsak o vsem vedel vse. Če se želite od srca nasmejati, je ta film pravi za vas. 
Poleg Đura v filmu igra tudi Tanja Ribič, s katero ustvarita ljubezensko zgodbo s presenetljivim koncem. Ena od rdečih niti filma je tudi Brezova (glavni lik) vdanost v usodo in njegov občutek nemoči ter naivnost, ki ju okolica s pridom izkoristi, kar sicer komični zgodbi daje pridih tragike.
Sfinga (Vojko Anzeljc)
Med dokumentarce, zaradi katerih po koncu projekcije ostanete brez besed, očarani nad vztrajnostjo glavnih likov in lepotami slovenskih gora, spada Sfinga, ki govori o tem, kako sta dva mlada alpinista prva preplezala zahtevno smer v Triglavski severni steni. 
Sfinga (če jo pogledamo z leve strani, bo njena senca podobna obraznemu profilu) je ljubiteljem plezanja dolgo predstavljala nerazrešeno uganko, s tem pa pri njih vzbujala tudi strahospoštovanje. Kljub temu da je film dokumentaren, vsebuje močan čustveni naboj. Kot zanimivost naj navedemo, da so film sredi avgusta prikazovali na sami Kredarici, kjer so si ga planinci lahko ogledali zunaj, na velikem platnu.
Aleksandrinke (Metod Pevec)
Zgodba o boleči, skoraj izključno ženski emigraciji. Dekleta in žene so do druge svetovne vojne namreč odhajale zlasti v Egipt, kjer so dolga leta živele kot dojilje, varuške in gospodinje, z dobljenim denarjem pa pomagale domačim v Sloveniji. Film govori o velikih, včasih tragičnih zgodbah, v katerih se slovenska ženska sooči s svetom, v katerem za feminizem še niso slišali. Vredno ogleda, zlasti za tiste, ki v zgodovinskih učbenikih takšnih zgodb niso m.
Izlet (Nejc Gazvoda)
Naj končamo s filmskim prvencem mladega dolenjskega režiserja, ki ga bomo lahko videli januarja, in je na festivalu slovenskega filma prejel pet vesen (vesna je nagrada, ki se podeljuje na tem festivalu). Gre za nekajdnevni izlet, na katerega se odpravijo mladi vojak Gregor in njegova prijatelja. Sprva nedolžen izlet na kocko postavi njihovo prijateljstvo, film pa veliko pove tudi o današnji generaciji mladih, ki se v sodobnem svetu nekako ne najde. Zanimivost: film so posneli v 14 dneh.
