SLOVENCI PO SVETU

Slovenska vinska 
zgodba v Beogradu

Objavljeno 10. februar 2013 16.55 | Posodobljeno 10. februar 2013 16.57 | Piše: Andrej Klemenčič


Andrej Matjašič je lastnik beograjske vinoteke, ki je hitro postala shajališče beograjskih Slovencev.

Z Aleksandrom Zeremskim, vzhajajočo zvezdo srbskega vinskega neba, lastnikom vinarne Belo Brdo (foto: Andrej Klemenčič
).

V Ulici Kraljevića Marka, v enem najstarejših in najzanimivejših delov Beograda, ki mu domačini pravijo Savamala, domuje vinoteka Mala Toskana. Po dveh letih je postala shajališče beograjskih Slovencev, ki tam najdejo dobro kapljico in prijetno družbo. Zgodba se je začela pred 16 leti, ko je Andrej Matjašič, po izobrazbi inženir informatike, vstopil v svet vina. »Pri nas doma se je vedno pilo dobro vino, tako da sem že takrat spoznaval okuse in razvil spoštovanje do vina,« pravi.

Od informatike do vina

»Pred 16 leti sem delal na nekem programu, ki so ga uporabljale tudi vinoteke. Takrat sem spoznal človeka, ki sta imela v tem času največjo vinoteko v Sloveniji, in prek njiju vodilne slovenske vinarje. Nato sem spoznal ustanovitelja vinskega kluba Belvin Roberta Gorjaka, ki je bil tudi informatik. Iz te zgodbe je nastala vinska šola. Gorjak je tudi diplomant prestižne londonske šole Wine & Spirit Education Trust. Veliko predava in piše o vinu, tudi za znano revijo Decanter. Ob njem je dozorevala še moja vinska zgodba.«

Ker je njegova mama Beograjčanka, se je Andrej odločil, da bo z vinom poskusil prav tu. »Analizirali smo trg in se odločili, da odpremo šolo Belvin v Beogradu. To je bilo leta 2009. Jaz vodim tukajšnjo sekcijo. Sčasoma sem začel spoznavati glavne dejavnike srbskega vinskega sveta: vinarje, distributerje, someljeje.« Odprtje vinoteke se je zgodilo bolj po naključju, pravi. Pred dvema letoma so njegovemu prijatelju ponudili ta prostor, on ga je ponudil njemu, spomladi 2011 pa je bila vinoteka odprta.

Milijoni za opremo

Andrej je s povpraševanjem po vinih zadovoljen. Krog naših kupcev se neprestano širi, prepoznavnost vinoteke pa je tako v Beogradu kot tudi zunaj mestnih meja vedno boljša. »Že zdaj smo med najbolj priljubljenimi vinotekami v Beogradu, čeprav smo v soseski tovornjakov in trgovin s tehnično opremo. Obstajajo načrti, da bi ta del postal nova beograjska promenada. Mi smo tu prvi, kar je dobro, saj bo ta del mesta postal čedalje zanimivejši.«

Na vprašanje, ali je trenutno bolje imeti vinoteko v Sloveniji ali v Beogradu, malo pomisli in pove, da vendar v Beogradu, ker je slovenski trg manjši, poleg tega pa imajo vinarji še lastno distribucijo. V srbski vinski ponudbi se pojavlja vse več novih in tudi zelo kakovostnih vin. Najbolj priljubljeni proizvajalci vin v Srbiji ali tisti, ki si to želijo postati, veliko vlagajo v opremo. Tudi po več milijonov evrov, saj kupujejo najsodobnejšo opremo, pogosto pa najamejo tudi vrhunske svetovalce iz tujine. Da lahko vinar na trgu ponudi vrhunsko vino, so poleg denarja vsekakor potrebni čas in izkušnje.

Tu je spoznal ženo, pred dobrim letom se jima je rodil sin. Beograd ima rad. Pravi, da je to okolje, ki vibrira na čisto poseben in samosvoj način, ki morda ni vedno najboljši, vendar je čaroben.

Draga slovenska vina

Matjašičeva vinoteka ponuja približno 380 vin, od tega 140 srbskih. Njegova želja je, da bi pod eno streho spravil vse slovenske vinarje. Zdaj jih je v njegovi vinoteki okoli 10 , še letos pa bi rad začel uvažati vina slovenskih pridelovalcev, ki jih na srbskem trgu še ni, a jih tukajšnji poznavalci cenijo. Kriza je sicer nekoliko zmanjšala povpraševanje po slovenskih vinih, ki so za srbski trg precej draga.

Deli s prijatelji