LOVKE

Slovencem zamerim, da so take ovce

Objavljeno 28. maj 2012 15.25 | Posodobljeno 28. maj 2012 15.25 | Piše: Danica Lovenjak

Komedijant Matjaž Javšnik o svoji najtežji vlogi v življenju.

Za rojstni dan napiše knjigo (foto: Črt Majcen).

Ko se dobiva z igralcem Matjažem Javšnikom, ga sprva sploh ne prepoznam in ga celo zamenjam za žensko! Matjaž je po novem namreč dolgolasec! »To je danes moderno. Moji frizerji pravijo, da bi kake punce ubijale za take lase,« stopi v bran svoji pričeski. Odpraviva se v Mostec, za 42-letnika enega najlepših kotičkov v Ljubljani. Sicer si je Štajerec družinsko gnezdece spletel na Dolenjskem, kjer živijo v hiši sredi gozda. Sosedje so medvedi, srne, lisice. Iz domačih Ruš je odšel, ker ni videl perspektive. »Tam nimaš kaj početi ... mesto duhov,« pravi. Zaljubil se je v vas Krka: »Ker sem Pohor'c, rabim gozd in vodo. Poleg tega je to zaščiteno okolje, ker je tam izvir reke. Razen storitvene in turistične dejavnosti ni nobene industrije, to pomeni, da je narava zdrava in se tudi v prihodnosti ne bo nič spremenilo. Zdi se mi, da je to največ, kar lahko daš svojim otrokom, torej življenje v zdravem okolju.«

Skoraj Borat

Medtem ko se sprehajava, mi razlaga o družini. Z ženo Petro imata dva otroka, Živa je stara pet let, Brin pa eno leto. Ob tem pove nastanek imen: »Živa je dobila ime zaradi zapletov med porodom, Brinu pa je ime izbrala Živa, čeprav je najbolj navijala za ime Borat. Potem pa so nam tega Borata pokazali in takrat smo videli, da mu ime Borat ne pristaja.« Pravi pa, da se bomo morali Slovenci pri imenih opreti na angleško abecedo. »Kar se tiče spola, pa bolje, da počakaš do osemnajstega leta in se sam odločiš,« se pošali. Ko ga povprašam, ali se je bilo treba tudi v očetovsko vlogo vživeti, začudeno odgovori: »A v to se je treba vživeti? To je po mojem itak vkodirano v nas in povezano z nagonom preživetja.« Priznava pa, da je to njegova najtežja vloga v življenju. »Toliko je pasti, čeri. Ves čas je treba krmariti. Vzgaja te itak otrok, ne ti njega, ti si samo prometnik in ga usmerjaš.« Preden se usedeva, preveri, ali je klopca mokra, in mi ponudi jakno. Presenečena nad gesto mu rečem, da dandandas dati jakno ni več v navadi. »Dandanes lažje kot včasih, ker so cenejše,« se spet pošali in prizna, da je že kdaj dal kakšni punci svojo jakno. Vsekakor je lahko njegova žena vesela, da ima takega kavalirja. O njej pravi, da se dopolnjujeta in da je razumevajoča. »Če nekdo ne razume igralskega sveta, je težko živeti s takim človekom. Igralci čisto drugače dojemamo dotike, poljube in za nekoga, ki ni iz tega sveta, je to težko razumeti. Potrebuješ nekoga, ki mu je jasno, kako to deluje.« Seveda ob tem ni potešil moje radovednosti, ali je odrski poljub kaj drugačen. »Absolutno. To je pač obrt ... Ga ne čutiš, ker je čista matematika, racio.« Ali se lahko poljublja brez čustev? Matjaž je nedvoumen: »Moraš, ker drugače greš adijo. Jaz pač službe ne nosim domov.« Poleg igranja je njegova strast pisanje. Razkrije mi, da piše knjige za svoje otroke. »Vsako leto za rojstni dan napišem knjigo.«

Lokalno je optimist

Meni, da imamo potencial za filmsko industrijo, saj so vse naravne kulise na kupu. »Poznam profesorja z ameriške univerze Columbia, je eden bolj priznanih svetovnih strokovnjakov za scenaristiko, in vedno, ko pride k nam, ga preseneča, da tukaj ni filmske industrije.« Vzrok za to Matjaž vidi v državi, vodstvu, klientelizmu. »Slovencem zamerim, da so take ovce, da se pustijo zavesti in se delijo na leve in desne. In to se povsod pozna, tudi pri umetnosti.« Edino rešitev za Slovenijo vidi v tehnični vladi. Sam ima na lokalni ravni neodvisno listo Optimist, ki je nastala iz civilne iniciative proti pozidavi narave. Na Dolenjskem obožuje cviček in to je edino vino, ki ga lahko pije, ker je sladkorni bolnik. Na splošno mora biti pri hrani previden. »Vse, kar je dobro, je mastno in sladko. Problem je, ko se drugi zraven tebe mastijo. Kdaj se tudi pregrešim, kar je normalno, drugače pa pazim. Žena mi ves čas kuha in je že celo znanost iz tega razvila.« Ko se zamisli, še doda: »Komaj zdaj ugotovljam, kako je kava dejansko dobra, če je ne sladkaš.« Tudi pri otrocih je precej previden kar se tiče hrane, zato jih vsak dan vozi v veganski vrtec. Preden odhiti tja, me še povabi v svojo ljubo Krko, kjer je dejaven tudi kot organizator dogodkov. Že ta teden se bo začel festival Krka.

Deli s prijatelji