Pevka Eva Hren, ki je vedno polna energije tudi izza odrskih luči, pride v ljubljanski park Tabor vihravo razpoložena in, pozor, oblečena v nogometni dres! Vsekakor lahko potrdim, da je 39-letnica športnica z dušo, tudi zato, ker me je najprej povabila na Šmarno goro, a sem se nekako izmuznila in tako sva pristali v parku. Ko si ogledujem njen dres, mi pojasni, da je bil v minulih tednih nogomet njena strast. »Ahhh, seveda! Kaj ni bila to strast vseh?! Všeč mi je gledati športnike, ki so tako predani enemu cilju. In pri tem strastni do konca. Ni je večje moči od tega.« Nato še doda: »Ogledala sem si veliko tekem v družbi prijateljev, oblečena v nogometni dres, in strastno navijala!« Vprašam, kako je prišla do svojega dresa. »Nekoč sem na oddaji Zvezde pojejo spoznala novogoriškega vratarja Vasjo Simčiča in z njim nastopila. Od tedaj sva velika prijatelja in ta dres je bil njegovo darilo za moj rojstni dan. Res najboljše darilo, se vam ne zdi? In nosim novogoriški dres s številko 12,« se nasmeji s svojim značilnim smehom.
Nič več miška!
Bolje smo se z Evo seznanili v oddaji Znan obraz ima svoj glas. »Z glasbo sem živela že prej in bom še naprej. Je pa res, da se nam je vsem zelo povečala prepoznavnost, in to je tisto, s čimer smo največ, poleg izkušenj, pridobili. Zdaj se težko pojavim na javnem mestu in odidem kot miška,« se namuzne. »Oboževalcev sem dobila ogromno in z enimi celo spletla zelo osebna poznanstva. Za zdaj so vse moje izkušnje z njimi kar dobre. Najlepše darilo, ki sem ga dobila, je s svinčnikom narisan portret. Neverjetno, kaj vse ti ljudje podarijo, in med njimi je veliko res srčnih ljudi.« Povprašam, kako vse to prenaša mož Gregor. »Moj partner je okoli tega na srečo sproščen in dobro prenaša vse skupaj. Dokler se kdo ne vtakne vame malo preveč. Takrat pa jasno postavi meje,« reče v smehu. Medtem ko dveletnemu sinu, ki sliši na ime Hugo, še ni vse jasno. »Moj sin je še majhen in se ne zaveda vsega skupaj. Ko pa je gledal vse te moje preobrazbe, je težko razumel, kako je njegova mama kar naenkrat v televizijski škatli,« se nasmehne.
Nato se sprehodiva do Sokolskega doma Tabor. »To pa je videti tako rustikalno,« pove navdušeno in se sprašuje, kdo je arhitekt. »Takoj poguglajmo, da ne bomo živeli v nevednosti,« in že brska po telefonu. Ko najde želeni podatek, pripomni, da ima rada vse, kar je lepo. »Mirno lahko rečem, da sem velik estet. Navdihuje me vse, kar je povezano z lepim. Imam pa rada predvsem lepoto od znotraj. In lepo je, kadar gresta notranja in zunanja lepota z roko v roki. Sem spadajo ljudje, umetnost, narava... in na splošno življenje, z vzponi in padci!« Ko si ogledujeva stavbo, še pove: »Resnica je ta, da ko enkrat dobiš estetski občutek za karkoli, menjaš samo orodje. Lahko je to fotografija, glasba, slikarstvo... karkoli.«
Brez športa bi zbolela
Kot skoraj vsaki ženski je tudi Evi všeč moda. »Zelo rada imam lepe obleke. Je pa res, da mi je v prvi vrsti pomembna udobnost, saj dostikrat začnem dan v neki obleki že zjutraj in v istem končam zvečer. Enostavno sem velikokrat ves dan naokrog.« Pravi, da nakupuje, kadar ima dober dan. »Bi pa rada imela talent za to, da kombinacije preprosto vidim. V resnici se mi to večinoma posreči zgolj slučajno,« in se nekoliko pomenljivo nasmeji. Toliko raje pa se predaja športu, ki je poleg potovanj njena največja strast. »Vedno sem v nekakšnem premikanju. V življenjskem: duhovnem ali telesnem.«
Na športnem igrišču pove: »Šport je zame del življenja. Brez tega bi namreč zelo težko živela oziroma bi zbolela, telesno in psihično.« Tako verjame v rek »Zdrav duh v zdravem telesu«. »To je moj način obvladovanja razpoloženja in vsega. Kadar sem utrujena ali česa ne zmorem, se grem napolnit s športom. Predvsem pa mi je pomembno biti v naravi.« Kot hribolazka ima rada divjo naravo. »V parke hodim med tednom, čez vikend pa se raje odpravim na kakšen hrib.«
Največji zen je na jadrnici
Medtem se usedeva na rob vodnjaka in Eva razkrije, da si je po koncu oddaje privoščila dvomesečni dopust. »V septembru ponovno začenjam koncerte in moje življenje bo spet v popolnosti posvečeno nastopanju. Poleg tega se že pišejo sveže skladbe in veselim se trenutka, ko pridejo na radijske valove moje nove pesmi. Konec oktobra gremo s kolegi iz oddaje tudi na tedensko križarjenje. Zabavno bo!« Ravnokar se je vrnila iz Grčije, kjer je z družino preživljala počitnice. »Bilo je izvrstno! Končno smo bili malo več skupaj. In z možgani na 'off'.« V kratkem se bo ponovno odpravila morskim dogodivščinam naproti. »Največji zen poleti doživim na jadrnici in prepričana sem, da bo tudi letos tako. Po navadi plujemo po Jadranu. Sicer pa me, poleg križarke s kolegi, letos čaka še potovanje z družino na Tajsko. In vseh teh stvari, ki prihajajo, se neskončno veselim,« reče vzneseno, nato pa se s svojo vihravo energijo odpravi nazaj k družini.
