Za 36-letno pevko Natalijo Verboten lahko rečemo, da ji leta dobro denejo. V cvetličarno Gardenia v središču Ljubljane pride v spremstvu moža Dejana, oblečena po zadnji modi. Preseneti me s svojo umirjenostjo, kljub temu pa brez težav govori tudi o zasebnem življenju. Med občudovanjem rož beseda najprej nanese na razvajanje partnerja in Natalija pove: »Razvajava se z drobnimi vsakodnevnimi pozornostmi. Seveda tudi z rožami, obožujem jih. Rada imam različne vrste cvetja, orhideje, vrtnice, sončnice, travniško cvetje in še in še.« Sad njune ljubezni je Max, o katerem govori s posebnim zanosom in žarom v očeh. »Trenutek, ko sem prvič zaslišala njegov glas, njegov jok, je eden izmed najlepših in nepozabnih v mojem življenju. Ker sva se z možem prej nekaj let soočala z mnogo zdravstvenimi težavami na poti do tega zelo želenega in težko pričakovanega otroka, so me ob njegovem rojstvu oblile solze sreče, ki so kar trajale in trajale.«
Ljubeča, a stroga
Pravi, da so to posebni občutki, ki jih ne zna opisati in si jih prej sploh ni znala predstavljati. »Biti mama je nepopisno lepo, obenem pa materinstvo jemljem tudi kot zelo odgovorno. Trenutki, ko se Max od srca zasmeje in se z možem spogledava, se skupaj nasmejimo in si delimo nežnosti, dihamo kot eno, so eni izmed najlepših v življenju. Tudi ko vidim, da se Max razvija v osebo s pravimi vrednotami, ko v njegovem obnašanju vidim, da gre vzgoja v pravo smer.« Razkrije, da je zelo ljubeča, a hkrati stroga mama. »Zdaj se na primer že nekaj časa ukvarjamo s postavljanjem mej, redno so na obisku teta Trma in njene prijateljice. Je pa tudi res, da se ti trenutki – kot vsi v življenju – izmenjujejo s trenutki, obdobji, ko so prisotne utrujenost, občutljivost, neprespanost, razdražljivost. Ko bi moral pri nečem vztrajati, biti dosleden, a preprosto nimaš več energije. Hvala bogu lahko takrat vedno računava na pomoč najbližjih, in ko se naspiš, se malce odpočiješ, je spet vse tako, kot mora biti. Vsak dan prinaša nova veselja in izzive.«
Ko ima Natalija obveznosti, Maxa pazi njena tašča Marika. Izvem, da je tudi tokrat v njenem varstvu. »Odkar sem mama, še toliko bolj cenim in spoštujem ne samo svoje starše, ampak vse dobre starše oziroma starševstvo nasploh, pa tudi partnerje, ki jim z veliko + ljubezni, spoštovanja, razumevanja, prilagajanja, potrpežljivosti uspe dolga leta ohranjevati srečen zakon in družinsko življenje. Kapo dol vsem!« Svoje delo toliko prilagaja, da ima vedno čas za družino. »Oba z Dejanom imava v glavi, da je družina na prvem mestu. Vse odločitve sprejemava skupaj, imava vsak svojo vlogo tako v zasebnem kot v poslovnem življenju.«
O širjenju družine pove: »Rada bi že, a glede na vse zdravstvene težave sva vesela, da imava Maxa, že to je ogromno, saj sva na trenutke že mislila, da se nama ta želja ne bo mogla uresničiti. Najbolj na svetu sva zadovoljna z enim, če se še kdaj zgodi, bova nadvse vesela.« Ko si ogledujeva dišeče rože, jo povprašam, ali se Max zaveda, da je njegova mama priljubljena pevka. »Ja, zdaj že ve, da pojem, in po njegovi oceni menda lepo pojem,« se nasmeji. »Nekajkrat sem ga na kratke nastope, kjer na koncertu na primer zapojem dve pesmi ali tri, vzela zraven, da sta me z babi poslušala in gledala iz dvorane, in mu je bilo tako všeč, da je skoraj pritekel na oder.«
Rasla na kmetih
Kljub njeni sreči so bile v zadnjem času vse glasnejše govorice, da se bo ločila. »Ah, če bi se obremenjevala vsakič, ko mi rumeni mediji kaj pripišejo, bi se mi v devetnajstih letih prepevanja in vodenja že zdavnaj zmešalo.« Pravi, da ima zdaj zelo trdo kožo. »Glede mojega zakona lahko rečem, da sva z možem še vedno srečno poročena, jaz sem poročena, mož pa srečen, kot je to po navadi v zakonu, kajne?« se pomenljivo nasmeji. Ker sva vidno očarani nad lepoto rož, beseda nanese na njih, in Natalija prizna, da nima časa za njihovo vzgojo. »Mi pa tašča iz leta v leto pridno predaja znanje v zvezi s tem, na mojo željo, seveda, in morda bo to kdaj res preraslo v strast.«
Pove, da so letos ob hiši v loncih uredili vrtiček za Maxa. »Posadili smo paradižnik, papriko, feferone, baziliko, jagode. Paradižnike, jagode in baziliko že redno jemo in so zelo okusni, kot pravi Max. Počasi bodo obrodile tudi paprike in feferoni, ki že cvetijo. Max se vsakega ploda posebej seveda neskončno razveseli in vriska od navdušenja, očitno bo treba vrtiček v prihodnje razširiti.« Izvem še, da z veseljem pokosi travo, saj rada poprime za delo. »Na kmetih sem rasla,« pravi v smehu in doda, da ji ni nič tuje.
Vseskozi je aktivna tudi na glasbenem področju. »Delam, delam, na srečo mi dela nikoli ne zmanjka. Ravno naslednji teden mineva deset let, odkar sem s skladbo Na pol poti zmagala na festivalu Slovenska popevka, tako da bomo jeseni pripravili glasbeno presenečenje, ki bo povezano s tem.« Ko zagleda bonsaj, se spomni, da ji doma ni uspeval. Podobno kot pri rožah so bili tudi v njenem življenju vzponi in padci. »V otroštvu in mladosti sem se soočala z nesprejetostjo v družbi, oče in mama sta se ločevala. Potem se mi je s skladbo Rdeč ferari zgodila popularnost in zaradi pretiranega dela in izčrpanosti sem doživela kolaps. Vse to me je močno zaznamovalo, zato sem med dvajsetim in tridesetim letom posvečala predvsem sebi.«
Pove še: »Marsikatera ženska mi je v preteklosti rekla, da se okoli tridesetega stvari razjasnijo, da ženska ugotovi, kaj hoče v življenju, kaj ji je pomembno, in kar se mene tiče, to drži. Okoli tridesetega se mi je zgodil neki preskok v glavi, postala sem veliko bolj samozavestna in imam boljšo samopodobo.«