Senatorji in astronavti slovenskih korenin

Tu in tam z one strani luže seže k nam glas o Američanih slovenskih korenin in njihovih odmevnih dosežkih. Bližji nam postajajo s knjigo Slovenski ameriški izumitelji in inovatorji s podnaslovom Njihove sledi na Zemlji in v vesolju avtorja Edija Gobca (za ameriško uporabo Edward Gobetz), zaslužnega profesorja Kentske državne univerze v Ohiu in ravnatelja Slovenskega ameriškega raziskovalnega središča v Clevelandu. Že prej jih je predstavljal v člankih, prvega je objavil v Slovenian American Times, ki izhaja v zvezni državi Ohio. Vsebino dodatno aktualizirajo razmišljanja o begu najboljših strokovnjakov, ki zapuščajo Slovenijo v iskanju ugodnejših kariernih priložnosti. Pojav je zaradi gospodarske krize znova aktualen.

Kalifornija ni otok

Slovenskega rodu je desetina do petina odstotka prebivalstva ZDA. Naši rojaki so najuspešnejši v politiki in pri raziskovanju vesolja, saj ima slovenske korenine tri odstotke ameriških senatorjev in tudi astronavtov. Športnega duha so prav tako v novi domovini, saj so zbrali (vsaj) enajst olimpijskih medalj. Rojake najdemo med izumitelji in inovatorji na številnih področjih in na pomembnih položajih od vojske (generali in admirali) do arhitekture, zdravstva, industrije, duhovščine. Za nekatere najuspešnejše vemo tudi v domovini, mnogi pa kljub pomembnemu delu ostajajo širši javnosti nepoznani.

Svetniški kandidat, škof in misijonar Friderik Irenej Baraga (1797–1868) je splošno znan. Ko smo že pri njem, dodajmo, da so v ameriški Ljubljani, Clevelandu v zvezni državi Ohio, na začetku septembra potekali 66. Baragovi dnevi. Kardinalska komisija v Vatikanu je že priznala njegove junaške kreposti. Skoraj nepoznan pa je ostal jezuit Marko Anton Kapus, v polatinjeni obliki Marcus Antonius Kappus (1657–1717), iz Kamne Gorice v občini Radovljica, ki je deloval kot misijonar, učitelj in raziskovalec na skrajnem robu tedaj znanega ozemlja novega sveta. Odšel je med Indijance Opata na območju Sonore in Pimerie Alte, ki si ga zdaj delita Mehika in Arizona. S še dvema sobratoma je raziskal ter podal ključne dokaze, da Kalifornija ni otok, kot so menili dotlej, in so jo tako prikazovali tudi zemljevidi, marveč polotok. O tem spoznanju je leta 1701 v pismu dunajskemu prijatelju Philippusu Alberthu kot prvi poročal v Evropo. Kapus se je z raziskovalno žilico moral že kar roditi, če sklepamo po tem, da sta iz istega rodu po ženski liniji tudi baron  Žiga Zois  in dramatik Anton Tomaž Linhart. Med ameriškimi pionirji naj bi bila tudi manjša skupina protestantov, ki je okoli 1730. ustanovila kmečko naselbino Ebenezer ob reki Savannah, ki razmejuje zvezni državi Georgia in Južna Karolina. 

»Do začetka množičnega priseljevanja Slovencev v 90. letih 19. stoletja so prihajali v ZDA posamezni potujoči trgovci, iskalci zlata, rudarji, agrarni delavci, po 1865. so v Minnesoto prihajali slovenski kmetje in ustanovili prve slovenske naselbine v ZDA (v okrajih Brockway in Albany). Mnogo potujočih trgovcev je postalo bogatih poslovnežev v St. Louisu (Misuri), Chicagu (Illinois) in Cincinnatiju (Ohio). Ohranjena izseljenska pisma ter tiskani in arhivski viri dokazujejo, da so se ti prvi priseljenci dobro vključevali v ameriško družbo. Neizmerna prostranstva Amerike, svoboda duha in gospodarskih možnosti so jih navduševali, rojake v domovini pa opozarjali na trdost življenja in dela, ki pa je le omogočalo višji standard kot doma,« pove spletna stran slovenskega veleposlaništva v Washingtonu. »Množično priseljevanje Slovencev po 1890. je zaustavila šele omejitvena priseljenska zakonodaja ZDA z uvedbo kvotnega sistema leta 1924. Po ocenah se je v tem času priselilo tja več kot 250.000 Slovencev. Upoštevati moramo, da je 1910. v Avstriji živelo samo 1,250.000 Slovencev. Po ljudskem štetju v ZDA (1910.) se je za slovenski materni jezik odločilo 123.631 ljudi, rojenih na Slovenskem, in 59.800 oseb, rojenih v ZDA. Živeli so predvsem v državah New York, Pensilvanija, Ohio, Illinois, Michigan, Minnesota, Montana in Kolorado. Zaposleni so bili največ v rudnikih, premogovnikih, jeklarnah in železarnah, v manjšem številu tudi v kmetijstvu in storitvenih dejavnostih. Mnogi so postali trgovci, gostilničarji in tudi poslovneži, kot na primer bankir in potovalni agent Frank Sakser v New Yorku.«

Med Luno in 
Kitajskim zidom

Slovenski rojaki so kot izumitelji in inovatorji prispevali pomemben delež tudi v zakladnico tehnoloških dosežkov. Cela vrsta jih je, med njimi Janko oziroma John Bucik, ki je v 60. letih minulega stoletja navduševal častilce tehničnih dosežkov s futurističnimi avtomobili, razvil pa je še miniaturno podmornico. Edvard Stokl iz Clevelanda je vodil tovarniški oddelek za proizvodnjo avtobusov in tovornjakov, načrtovanje in izdelava velikih ladij, predvsem trajektov, kontejnerjev in tankerjev, pa sta bila v rokah Hilarija Roliha.

V letalstvu je za proizvodnjo letečih trdnjav, ki so pomembno krojile izid druge svetovne vojne, skrbel Maks Stupar iz Metlike, patentiral je tudi več modelov tovornih in vojaških letal ter hidroplanov. John Sutter, sin priseljenca Franka Suhadolca, velja za očeta izjemno uspešnega potniškega letala boeing 747. Predelana izvedba modela je tudi letalo air force one, ki ga uporablja ameriški predsednik. Letalski laboratorij Univerze Misisipi in prestižne spominske nagrade se imenujejo po aerofiziku Augustu Raspetu, načrtovalcu lahkih letal.

V podjetju General Dynamics je za oddelek oblikovanja letal in raket skrbel Franklin Puhek, ki je inštruiral pilotiranje prvega ameriškega astronavta Johna Glenna in še šest naslednjih. Puhek je zasnoval tudi vodenje nekaterih manevrirnih raket, denimo tomahavka. Pomembno vlogo pri vesoljskih raziskovanjih je odigral  Edward Repič , še posebno pri Apollu 11, ki je prvi ponesel astronavte na Luno. Kolesje lunarnega vozila, ki je na Zemljinem satelitu pustilo odtise, je s sodelavcem izdelal Albert Volk. Znan Nasin strokovnjak je tudi Dušan Petrač, v njenem laboratoriju je vodil oddelek John Hrastar. K razvoju Marsovih sond Mariner 69, Viking in Voyager je prispeval John Repar. Kot znanstveni direktor Nasinega središča v Clevelandu se je odlikoval Anthony Stražišar, kot vesoljski strokovnjak še Anton Mavretič. 

Rode in prvi žepni kalkulator

V obdobju pionirskih vesoljskih poletov s človeško posadko se je razcvetalo tudi računalništvo, seveda niti tam ni šlo brez Slovencev. France Rode je bil v podjetju Hewlett-Packard v ekipi štirih inženirjev, ki so razvili prvi žepni kalkulator na svetu, HP-35. Tistega, ki ga je leta 1972 ameriški predsednik Richard Nixon med obiskom Kitajske ponosno razkazoval gostiteljem, s še posebnim poudarkom Mao Cetungu in Zhou Enlaiju. Kje so tisti časi, ki so z današnje razdalje videti kar – romantični. Pri razvoju miniaturnih računalnikov se je odlikoval sin slovenske matere, Dan Siewiorek, Hewlett-Packard uporablja pri tiskalnikih številne patente Henryja Stalzerja. Več kot sto patentov kriogenskega zamrzovanja je registriral Stephen Malaker. Strokovnjakinja za večslojno rentgensko optiko Saša Bajt je preiskovala kometni prah, pomembno pa je prispevala tudi k razvoju mikroprocesorjev. Pri Hewlett-Packardu je Zvonko Fazarinc vodil raziskave na področju meroslovja in računalništva, leta 1977 pa je začel razvijati prvi navigacijski sprejemnik GPS za civilno uporabo. Miloš Krofta je izumitelj naprav za prečiščevanje vode, Robert Pucel mikrovalovnih naprav. »Skromna tajnica in gospodinja« Verna Grahek Mize iz Potomaca v Marylandu je že v tem stoletju medijsko zaslovela kot rešiteljica jezera Superior, največjega v Severni Ameriki, pred nadaljnjim onesnaževanjem. Mimogrede, na njegovem bregu leži Baragova škofija Marquette.

Na različnih znanstvenih in nasploh strokovnih področjih so z vrhunskimi dosežki zasloveli rojaki Gene Nemanich, Martin Hozjan, Pavle Košir, Borut Prah, Carol Kovač (iz IBM, revija Forbes jo je uvrstila med 50 najvplivnejših žensk v ZDA), Frank Kerze, Anton Peterlin, Arthur E. Bergles, Frank Zvanut, Mary Ann Celestina-Krevh, Fred Billerbeck, Franc Grum, Jack Beuk, Joseph Vodonik, Elmer Rebol, Edward Pekol, John Larich, Rudy Ivancic, Aleš in sin Primož Strojnik, Joseph Mrva, Dušan Prevoršek, Robert Suhadolnik, Donald Jerina, Peter Bonutti... in še mnogi, ki so z dosežki v čast tako svoji stari kot novi domovini, in prav vsak bi si zaslužil obsežnejšo predstavitev.