LJUBLJANA – »Na zahodu je s seksualno svobodo, ki smo si jo pridobili, seks postal nekaj takega kot fitnes. To je pač nekaj, kar je treba redno početi za svoje zdravje, izgubila pa se je mistična dimenzija spolnosti. Mnogim to manjka. Dejstvo je, da se mnogo skupin, ki se proglašajo za tantrične, ukvarja predvsem s spolnostjo in terapijami v zvezi s spolnostjo. To je sicer čisto v redu, nima pa nobene posebne zveze s tradicijo, po kateri so si nadele ime,« pravi Polona Sepe, hči slavnih staršev, ki je že kot študentka AGRFT podala na duhovno pot.
Čas laži, čas korupcije
Polona, ki je filmska režiserka in scenaristka, pravi, da je namen tantre moč, osvoboditev, razsvetljenje, cilj tantre pa je tudi preobraziti spolno energijo: »Seks okupira 70 odstotkov možganov povprečnega človeka, 30 odstotkov možganov pa ima na razpolago za druge stvari. Ko preobrazimo spolno energijo, se to razmerje obrne.«
Ob tem poudarja, da tantra uči, da je vse sveto: »Celotno življenje je izraz matere boginje Šakti (matere svetov), zato nič ne more biti nečisto, niti spolnost in telo, ki nam ga je dala mati.«
Pravi, da je tantra najprimernejša za čas Kalijeve juge (Kalijevo obdobje oziroma čas Kalija), ki je »čas laži, lažnih učiteljev, korupcije, manipulacije, skratka vsega, kar vidimo danes. Kar je v tantri primerno za ta čas, je, da zahteva od učenca, da razmišlja samostojno in ni ovca v sistemu.«
Duhovnost je tržno blago
Pravi, da je duhovnost iz alternative postala prevladujoča, mainstream, problem pa je tudi to, da ljudje ne znajo ločiti zrnja od plev. »Duhovnost je zdaj tržno blago, v ZDA je joga celo eden najperspektivnejših poslov, ki se jih lahko lotiš. Le produkt je treba znati dobro zapakirati in marketinško plasirati.«
Dodaja, da je lastnost kapitala, da »vse, kar bi mu lahko predstavljalo nevarnost oziroma alternativo, integrira vase in podredi svojim zakonom«. Poudarja, da cilj duhovnosti nikoli ni bil obvladovanje svojega uma in uresničitev vseh svojih želja, kot se to propagira danes, ampak delovanje v skupno dobro.
Poročeni z Devico, varajo pa z Marijo Magdaleno
Polona časti žensko načelo boga v ženski podobi. »Za družbe, ki so častile ženski princip, je bila značilna povezanost z naravo, skrb za skupnost itd. V tistem času so tudi spolnost dojemali kot čaščenje in praznovanje življenja. Zadovoljiti žensko je pomenilo, da bo ta ženska v družino prinesla obilje. Povprečna patriarhalna družba pa si prizadeva, da bi žensko kontrolirala namesto častila,« kar pomeni, da je zatiranje žensk značilnost patriarhalne družbe, ob tem pa je veliko vlogo odigralo krščanstvo.
O tem pravi: »V krščanstvu je bog moški, žensko pa pojmujejo le kot skušnjavko, ki zapeljuje in povzroči, da ju skupaj z Adamom izženejo iz raja, zaradi česar bo trpela bolečine pri porodu itd. Značilnost krščanstva je tudi prepričanje, da je ženska primerna le za to, da hodi v cerkev, kuha in skrbi za otroke. Z ženskami, ki jih ta vloga ne zadovoljuje, pa naj bi bilo nekaj narobe. Ženska se lahko identificira le z brezmadežno Marijo ali s spreobrnjeno prostitutko Magdaleno. Tista, ki uživa v spolnosti, dobi negativen predznak, da je slaba. Moški pa se poročijo z brezmadežno devico, potem pa vse življenje skačejo čez plot za marijami magdalenami, ki pa jih ne cenijo.«
Enakopravnost na moški način
Večna nasprotja med moškim in žensko se lahko uskladijo z veliko razumevanja: »Ženske ne bi smele poskušati biti enakopravne na moški način.« V intervjuju za Aljatasi.com je še povedala, da ženske same vzdržujejo tako situacijo: »Zavedati bi se morale svoje lastne vrednosti in pomembnosti. In ne bi se smele toliko definirati skozi moškega. Morale bi si vzeti pravico imeti svoj svet, svojo samostojnost, ki bi jo potem delile s partnerjem v medsebojni ljubezni in spoštovanju.«
