Se bo hollywoodska Zalla vrnila v Žužemberk?

»Pred 116 leti v hiši Žužemberk 143, danes Breg 21, rojena prva slovenska hollywoodska filmska igralka Zalla Zarana, s pravim imenom Rozalija Sršen, je bila izjemna ženska, ki ji je v neprijaznem in neznanem tujem svetu uspelo z lastnim delom in trdno voljo in ki je svet filmskega blišča ni posrkal vase. Z lepoto obdarjena ženska je izžarevala moč, vztrajnost, pogum in samozavest. Kljub mladostni sanjavosti je vedno vedela, kaj hoče, kaj more in kaj mora storiti,« ugotavlja upokojena profesorica razrednega pouka na OŠ Žužemberk Magda Kastelic Hočevar, potem ko je z učiteljsko kolegico Natašo Škrbe ter učenkami Špelo Zajec, Tjašo Slak in Petro Držan pred leti temeljito raziskala življenjsko pot te znane Suhokrajinčanke. Nanjo se bodo po zaslugi naše sogovornice, sicer tudi predsednice žužemberškega kulturno-umetniškega društva, že šestič zapored spomnili tudi ob sklepnem delu letošnjih Trških dnevov v juliju.

K teti v San Francisco

Sršenova Zalka, kakor so jo klicali doma, se je očetu, sodnemu pisarju Matiji Seršenu in materi, gospodinji Rozaliji (prej Zoran) rodila 16. julija 1897, krstil pa jo je kaplan Henrik Povše. Ko je bila stara tri leta, so se preselili v Vipavo, kjer je preživljala otroška leta in dokončala prve tri razrede osnovne šole ter bila v šolskem letu 1904/1905 pohvaljena za pridnost in lepo vedenje ter vpisana v zlato knjigo. Nato so očeta službeno premestili v Ljubljano, od koder se je Rozalija – stara komaj 16 let – nekaj mesecev pred začetkom prve svetovne vojne odpravila čez lužo v obljubljeno deželo, tam je najprej živela pri teti v San Franciscu. Šolala se je za trgovko, čeprav je mladenko vleklo predvsem v gledališče in k filmu. Želja je bila tako močna, da se je konec leta 1917 s prijateljico, Nemko Isabelle Grenner, podala v Los Angeles, v središče ameriške filmske industrije.

Leta 1918 so ji v studiu Thomasa H. Inca namenili, kot je pozneje pripovedovala, »majhno vlogo španske plesalke, ki s svojim senzualnim plesom v majhni beznici, zakopani sredi večnega snega in ledu v zlatih rudokopih Severne Aljaske, zabava od dela in naporov izčrpane, a čez noč obogatele in zabav željne iskalce zlata«.

Ni zdržala doma

Zaradi nenehnega snemanja se ji je zmanjšala odpornost in dobila je špansko bolezen. Zdravniki so ji svetovali, naj zamenja okolje. Leta 1920 se je zato vrnila v domovino in obiskala starše, ki so tedaj živeli v Kranju. A v Evropi ni dolgo zdržala in je že 18. avgusta 1921 iz tržaškega pristanišča odplula proti Kaliforniji. Ob vrnitvi v Hollywood si je nadela umetniško ime Zalla Zarana, ki ga je izpeljala iz svojega imena in materinega dekliškega priimka. Prikupna rjavolaska je v stranskih vlogah eksotičnih in usodnih žensk nastopala v vesternih, romancah in dramah, ob tem pa se poskušala tudi na gledališkem odru, bila fotomodel za ženske obleke ter pozirala slikarjem in ilustratorjem knjig.

Največji uspeh ji je prinesla karnevalska grozljivka Predstava (The Show) Toda Browninga, kjer je nastopila v treh prizorih, opazno sled pa je pustila tudi v najboljšem filmu leta 1927 Krila (Wings) Williama Wellmana, nagrajenega z oskarjem.

Skrbela za sorodnike

V približno 12 letih je Zalla Zarana igrala v več kot 20 nemih filmih, s prihodom zvočnega pa se je umaknila iz filmskega sveta, a ostala v Hollywoodu. Ko je v letih 1929 in 1930 v Ameriki bival slikar Božidar Jakac, se je med drugim srečal tudi s slovensko filmsko igralko in jo dvakrat portretiral; en portret hrani Dolenjski muzej v Novem mestu, drugega Slovenska kinoteka. Čeprav po 1921. ni več prišla v Slovenijo, je vseskozi skrbela za družino; staršem je na Jezerski cesti v Kranju kupila hišo, sorodnikom pa v pismih pošiljala denar. Ob tem pa se je vse do zadnjega izražala v lepem slovenskem jeziku, brez vsakršnega vpliva amerikanščine.

Živela je v vili na Fuller Avenue v zahodnem Hollywoodu, kjer je sama skrbela za trato pred hišo, zalivala in obrezovala rože in cvetlične grme ter bdela nad urejenostjo okolice. Ob večerih je brala, poslušala radio, risala, obiskala kakšno gledališko ali filmsko predstavo ter napisala nekaj krajših iger. Poleg dveh majhnih snežno belih francoskih kodrčkov se je navduševala za jahanje, golf in plavanje ter bila ljubiteljica dobrih avtomobilov. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je poročila z ameriškim trgovcem z železnino Teom Lohmanom in po njegovi smrti 1944. živela sama do 12. julija 1967, ko je štiri dni pred svojim sedemdesetim rojstnim dnem umrla. Ker ni imela otrok, je vse premoženje zapustila sestrama Mariji in Matildi, bratu Stanislavu ter nečakinji in nečakoma, otrokom pokojnega polbrata Janeza. Pokopana je v Hollywoodu, na podnožju družinskega nagrobnika Seršenovih na ljubljanskih Žalah pa je njen spominski napis.

Ko sva se s prizadevno proučevalko krajevne preteklosti Magdo Kastelic Hočevar sprehodila do precej dotrajane in očitno nenaseljene rojstne (zdaj Avbljeve) hiše znamenite Žužemberčanke na Bregu, sem nehote pomislil, kako dobro bi bilo, ko bi jo občina odkupila in v njej uredila nekakšen filmski muzejček Zalle Zarana, ki bi bil zagotovo še dodaten magnet za obisk središča Suhe krajine.