Pred že tretjim intervjujem v zadnjih nekaj letih tudi izurjen novinar povsem upravičeno pomisli, ali se ne bosta s sogovornikom nemara ponavljala. Pri mojstrici edinstvenih terapevtskih tehnik samoprenove Savini Atai so vprašaji odveč, saj je izjemna, žareča ženska, ki ne stopica na mestu in zato vedno znova navduši z novim znanjem. Vzbudi ti občutek, da skupaj z njo rasteš. Na pogovor na siv deževen dan v Stari Ljubljani prispe nasmejana. S kraljevsko rdečo cvetlico v laseh. Morda je že kdo kdaj izpostavil zanimivost, da je v vašem imenu med drugim skrita beseda Sava. Res se zdite kot močna reka, tudi poklicno gledano ves čas prinašate novosti in govorite, kot bi žuboreli, se vrtinčili, nikoli ne mirujete.
(Igriv smeh.) Prvič slišim razlago svojega imena in značaja s tega vidika. Po kitajski astrologiji BaZi sicer predstavljam sonce in ponavadi sem se identificirala z njim. Pogosto je osamljeno in tudi sama sem se velik del življenja počutila tako, kot da nikamor ne sodim. Po drugi strani pa se povsod, kamor grem, dobro znajdem. Naloga sonca je, da posveti, ne glede na to, kako temni oblaki so okrog njega. Sonce pride in gre, se ves čas premika, prinaša dogajanje. S tega vidika se lahko strinjam s prispodobo reke. Hvala za ta popolnoma novi pogled. Res je tudi, da se ob vodi počutim zelo domače. Reke so me od nekdaj fascinirale, pomirjale, mi dajale posebno energijo.
Kdo vas je tako poimenoval?
Oči. Za tem se ne skriva kakšna mistična, prečudovita zgodba. Prvih nekaj dni po rojstvu, ko sem bila še v porodnišnici, mi je bilo ime drugače – Janina, kar je bilo tudi zapisano na mojem kartončku. Bila sem rojena prehitro, zato so me dali v inkubator. Po treh dneh me je oči prišel pogledat. Moji starši že takrat niso bili več par. Mama mi je vse življenje govorila, da so bile njegove prve besede: »O, pa še baba je!« Mislim, da ni bilo tako, ker me ima oči zelo rad. Kakor koli, takrat se je odločil, da bom Savina in prav nič drugače. Pozneje sem seveda raziskovala, zakaj prav to ime. Malo mu je bila všeč neka Savina. (Se namuzne.) Menda je imela televizijsko oddajo, povezano s športom. Vrsto let sem mislila, da je moje ime italijansko, a med lanskim bivanjem v Grčiji sva šla z Giorgosom (Parasirisom, zaročencem, op. a.) na obisk k njegovemu prijatelju slikarju in ta je rekel, da imam grško ime. Giorgos je prikimal, jaz pa sem ga vprašala, zakaj mi ni tega povedal že prej, pa je odvrnil: »Sem mislil, da si vedela.« Pravi celo, da sem bila po duši ves čas tudi Grkinja in sem se zdaj vrnila domov.
Lepo. Se opravičujem, ampak spomnili ste me na vrhunsko ameriško komedijo Moja obilna grška poroka, kjer oče mladoporočenke v vseh besedah najde grški izvor.
To počne tudi Giorgos! Prisežem. Kar koli rečem, pa četudi sva kje v tujini, sledi učna ura etimologije: »Do you know where this word comes from?« (»Veš, od kod izvira ta beseda?«) »Yes, baby! Ja, srček!« Dokler nisem spoznala Grkov od blizu, sem mislila, da v omenjenem filmu pretiravajo, pa ne.
Kako se trenutno razumete s svojo mamo? Nazadnje ste mi v intervjuju povedali, da jo imate radi, vendar z daljave. Menda sta v zadnjem času otoplili odnos?
Ne, nisva.
Večkrat je poskušala priti v stik z vami.
Še vedno poskuša. Ne gre za to, da bi bila tako trmasta ali hladna, da ne želim imeti stika z njo. Iz spoštovanja do sebe. Do žensk. In tudi do tistega dela v njej, za katerega vem, da nekje ostaja, pa je zdaj zavit v meglo. Če bom šla čez to, bom uničila vse celjenje v zadnjih letih. Mami dobro ve in ima celo dokaz – zvočni posnetek, da sem bila kot deklica zlorabljena, a človeka, ki mi je to storil, še vedno podpira. To je ena od zadev, ki jih pač ne moreš sprejeti. Tukaj ne gre za zamero. Naučila sem se, kaj je prav in kaj ni. Mama mora zaščititi svojega otroka. Pika. Drži pa tudi, da bolj ko študiram hormone, več povezav najdem z našo psiho. Prav s tem sem se minule mesece največ ukvarjala – z emocionalno medicino v povezavi z žlezami, kar tudi psihoterapevti in psihiatri vse bolj proučujejo.
Decembra in januarja sem bila na zelo zanimivem šolanju na Tajskem pri svetovno znanem mojstru Mantaku Chii, očetu taoizma in avtorju več kot sedemdesetih knjig. Od tega jih je približno deset prevedenih tudi v slovenščino, med drugim kultna z naslovom Tao ljubezni: nega ženske seksualne energije. Na Tajsko sem šla proučevat žleze v glavi, te so bistvo mojega raziskovanja, in pred menoj se je odprl povsem nov svet. Mantak Chia mi je dal potrditev, zeleno luč, da grem v pravo smer.
Tudi kar zadeva razumevanje mame?
(Pokima in ob vsaki izgovorjeni besedi stavka, ki sledi, lahno udari z dlanjo po mizi.) Razumem, kako zelo hormonska slika določa naš karakter. Velikokrat mislimo, da nekaj pač smo in so naši odzivi odsev tega, a v resnici gre le za izraz zdravja naših celic in polnosti žlez. Na podlagi tega tudi natančno vem, katerega hormona je moji mami v življenju primanjkovalo, česa ni imela in zato ni mogla dati.
- CELOTEN INTERVJU JE OBJAVLJEN V SVEŽI ŠTEVILKI ONEPLUS, KI VAS ŽE ČAKA V NAJBLJIŽJI TRAFIKI. LAHKO PA SE NANJO TUDI NAROČITE, NA BREZPLAČNI ŠTEVILKI 080 11 90.
