V MasterChefu ostaja le še devet tekmovalcev. Nazadnje je šov zapustil frizer Sašo Kremič, ki priznava, da je bil med tekmovalci eden od šibkejših členov. Tekmovanju se je pridružil v veliki želji po učenju, novih izkušnjah in preizkušnjah, ki pa ga kmalu čakajo tudi v tujini: čez nekaj časa se namreč seli v London, kjer je dobil službo v svojem poklicu.
Ste v MasterChefu izpolnili svoja pričakovanja? Ste kaj razočarani?
Razočaran nisem. V šov me je namreč prijavil nekdo drug, moj prvi odziv na klic s televizije pa je bil negativen. Po premisleku enega vikenda sem se pa odločil, tudi glede na to, da sem trenutno brezposeln, da sprejmem ta izziv. Konec koncev se lahko veliko naučimo, če se nečesa udeležimo, znanja pa ni nikoli dovolj. Moj načrt je bil torej, da dobim nekaj novega znanja – od sodnikov in sotekmovalcev.
Ste s svojo predstavo v šovu zadovoljni ali morda menite, da bi lahko pokazali več?
Če ne bi bilo časovnega pritiska, bi bilo veliko lažje in bi lahko pokazal več. Bil sem kar veteran v teh izločitvenih testih. Takrat je pritisk še večji in seveda nočeš pred vso Slovenijo zamočiti ter biti najslabši. Daš pač vse od sebe, ideja pa je lahko vrhunska ali ne. Nisem neki poseben kuhar, zelo redko kuham doma.
Potem pa ste še daleč prišli, če doma skoraj ne kuhate.
Zelo redko, saj ni časa. Če kuham le zase, pa za sestavine porabim več, kot pa če grem na kosilo ven. Glede na to, da nimam izkušenj, sem se odrezal dobro in sem s svojim rezultatom zadovoljen.
Kdaj ste vedeli, da vam zadnji izziv ne bo uspel?
Že nekaj dni pred izločitvenim testom sem se pritoževal, da imam izsušeno sluznico, da me pečejo oči in da komaj gledam. Imel sem velike težave in nisem dobro vonjal, s Tomažem sva zato končala kot najslabša »vonjalca«. Od ponujenih sestavin sva si izbrala najljubšo, on piščanca, jaz pa tartuf. Po koncu naloge pa nam ni bilo veliko jasno, ker smo sprva mislili, da domov odhaja Tomaž. Naloga je namreč bila, da mora okus izbrane sestavine na krožniku prevladovati, Tomaž pa je imel na krožniku res zelo malo piščanca.
Ali potem menite, da so se sodniki odločili narobe?
Ne, saj je Tomaž v teh 20 minutah uporabil več tehnik, ima pa tudi več znanja kot jaz in je bolj »legitimen« tekmovalec tudi za naprej, za borbo, da tudi drugim otežuje delo. Zase menim, da bi od teh morda lahko premagal še Anko, preostalih pa ne.
Kaj so vam ob slovesu povedali sodniki?
Nič posebnega, seveda so dejali, naj se trudim naprej in da mi gre dobro, glede na to, da ne kuham veliko. Zaželeli so mi srečo, sem pa imel jaz nekakšen monolog ob slovesu. Ekipa je jokala, jaz pa sem bil bolj ali manj vesel, da grem domov.
Kakšna partnerica je bila Jelena? Kako je delati z njo?
Jelena je že od začetka izrazila željo, da bi bila vodja in da bi stvar v tem primeru tekla gladko. Potem pa sem jo jaz dobil za vodjo in šele nato se je videlo, da je v resnici nasprotno. Jelena se namreč izgubi, in če se na začetku nekaj dogovoriš, se moraš tega držati, ne pa spreminjati. Drugače pa je povsem v redu, jaz sem se tam z vsemi dobro razumel.
Sodniki so vam očitali, da se preveč podrejate drugim. Kako to komentirate?
Glede na to, da sem sebe videl kot največjega amaterja med vsemi in z najmanj izkušnjami – morda z malo več izkušnjami kot Anka –, sem bolj kot ne poslušal druge in se od njih učil. Lahko rečem, da sem se bolj učil, kot pa tekmoval, zato sem rad prisluhnil nasvetom, zlasti Mateja, Darka in Lovra. Nanje sem gledal kot na mentorje oziroma kot na priložnost, kjer lahko dobim veliko znanja.
Kaj pa vi menite o Anki? Videti je, da ona med vsemi še posebej izstopa.
Anka je zasebno, ko ni kamer in sodnikov, povsem drugačen človek. Zelo je zabavna, ves čas se smeji in poka šale, da »dol padeš«. Glede na to, da imam za sabo veliko let frizerstva, dela z modeli in odrov, sem ji svetoval, naj se sprosti. Kadar stopi pred sodnike, je videti zelo prestrašeno, zato mislim, da sta kriva trema in strahospoštovanje do sodnikov in do tekmovanja samega.
Kdo je vaš favorit za zmago?
Darko in Matej.
Česa ste se v teh tednih naučili?
Strah me je bilo sladic in že pri prvi, kjer sem bil uspešen, sem to dojel kot velik dosežek. Vsaka naloga je bila zame res zahtevna in sem bil pripravljen, da odidem domov. Sem realen človek in vedno sem se zavedal, da sem nekako najšibkejši člen v ekipi.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
V prvem tednu šova sem dobil obiske iz Anglije. Tetina hči je prišla do mene z novico, da ima v Londonu zame službo, tako da bom še dober mesec doma, nato pa se selim. Da odidem v tujino, je bil moj velik cilj, saj menim, da smo tu, kar se tiče mode, 20 let za »leseno žlico« in se človek, ki to počne, težko izraža. Razen če ne poklekneš in delaš klasične stvari. Kar se pri nas dela na polno, je v tujini torej že zdavnaj mimo.
Kakšna služba vas torej čaka?
Čaka me služba v frizerstvu, kar je tudi moj poklic. S tem se zelo rad ukvarjam, rad sem ustvarjalen. Ne sme mi biti dolgočasno. Nikoli ne bi izbral samo salonskega dela, kjer bi barval narastke in strigel špice ter delal klasične moške frizure. Pri takšnem delu mi postane dolgčas, saj ni ustvarjalnosti in pravega zadovoljstva. Rad imam izzive, kakršen je tudi MasterChef, in rad imam, da se mi v življenju marsikaj dogaja.