Obe odlična družba za pogovor po fotografiranju v neki kleti na robu Ljubljane. Kjer se skriva fotografski studio, v katerem sta dami menjali svoji podobi kot kameleonki. Užitek ju je bilo opazovati.
Opravičujem se vama, ker oddaj, v katerih nastopata, doslej nisem gledala. A sem si vzela čas in vama danes posvetila kar nekaj ur. Nedvomno je zanimiva izkušnja gledati oddajo eno za drugo. No, zanimivo je premil izraz. Hude zamere, konflikti, solze, verbalno nasilje, tekmovalnost … Vse je tako zelo zares. Tisti, ki odidejo, so običajno povsem obupani. Je to moč 50.000 evrov, ki jih ne bodo dobili?
Saša: Po mojem vzrok njihove žalosti ni najbolj povezan s tem, da domov ne bodo odnesli 50.000 evrov. Ne pozabite, da se v skupini ustvari čisto posebna realnost. Čeprav se ljudje zavedajo, da gre za igro, jo jemljejo zares. Ko odidejo, so razočarani pa tudi žalostni, ker po treh mesecih zapustijo nekaj, kar je bilo njihov svet. Drug od drugega se poslavljajo, kot bi se poslavljali od svojih domačih, družinskih članov. Ampak najbrž je v tem magija dobro izpeljanih resničnostnih šovov.
Ko pridete, Saša, k tem ljudem na kmetijo tako nališpani in urejeni, se zdi, kot da ste vstopili v živalski vrt. Kako se počutite?
Saša: Od dogajanja se zavestno odmikam. Sicer sem človek, ki je izjemno občutljiv in vedno išče načine, kako bi pomagal. Tukaj ne smem. Sem zgolj opazovalka in komentatorka, ki skuša ugotoviti, kako se tekmovalci počutijo v danih okoliščinah, kaj jih vrže iz tira, jih razžalosti. Skušam razumeti, kateri kamenčki so sprožili plazove.
Jasna: Moramo razumeti, da tekmovalci živijo v ekstremnih razmerah. Če nekdo poje ves med, lahko hitro nastane ogromen problem, saj so že tako psihično razrvani, da je nekaj, kar se za naše oči z domačega kavča zdi malenkost, zanje kaplja čez rob. Marsikdo ne verjame, a ti ljudje so na tistem posestvu dejansko brez zobnih ščetk. Medtem ko kritiziramo tekmovalce in njihove odzive, se moramo zazreti tudi vase in si sebe predstavljati v ekstremni situaciji. Zunaj cone udobja.
Kako bi kot opazovalki ocenili odnose med moškimi in ženskami v tem resničnostnem šovu?
Jasna: Prva stvar, ki zbode v oči, je, kako se moški – med njimi izstopa Franci – vedejo do žensk. Če rečem, da je njegov odnos izjemno omalovažujoč, rečem premalo. No, ženske v njegovih očeh niti niso ženske, temveč kure, golazen, jajčarice … Temu niti ne moreš reči več obrekovanje, temveč meji že kar na sovraštvo. Med ženskami pa se je spet pokazalo, da ne znamo stopiti skupaj. Ne vem, ali gre za to, da ne znamo, ali za to, da ne zmoremo, nočemo.
Saša: Ja, to je žalostno dejstvo, ki vsakič znova izplava. Moški skoraj vedno potegnejo skupaj, ko je treba, ženske pa kot največje konkurente vidijo druga drugo. Dokler naenkrat – seveda prepozno – ne spoznajo, da so v veliki manjšini; a takrat ne morejo ničesar več narediti ali zavrteti časa nazaj. Takrat spoznajo, da je bilo nekaj v njihovi taktiki močno narobe.
Jasna: To, po mojih izkušnjah, velja tudi za vsakdanje življenje.
CELOTNI INTERVJU LAHKO PREVERETE V SVEŽI ŠTEVILKI REVIJA ONAPLUS, KI VAS ŽE ČAKA V NAJBLJIŽJI TRAFIKI. LAHKO PA SE NANJO TUDI NAROČITE NA BREZPLAČNI TELEFONSKI ŠTEVILKI 080 11 99.
