Poroka je za vsako žensko nekaj posebnega, kako ste vi doživljali vse skupaj od priprav do obreda in zabave?
Vse je potekalo zelo mirno in brez stresa. Pomagala mi je poročna organizatorka Petra Starbek in me zelo razbremenila. Sicer pa, če natanko veš, kaj si želiš, ni razlogov za zaplete in vse teče gladko. Z Borutom sva imela jasno začrtane cilje, temo, lokacijo, vse je bilo v pridihu starega Hollywooda in Gatsbyja. Igral nam je Big band, saj naravnost obožujeva tovrstno glasbo. Zaradi posebnih spominov sva izbrala hotel Kempinski sredi Portoroža in tja povabila le najbližje. Predvsem sva si želela, da poroka izžareva naju.
Poročili ste se v blaženem stanju, prizor, ki ga pogosto videvamo, čeprav neveste v mladosti ne sanjarijo ravno o poročni obleki za nosečnice.
Ker sem nekaj mesecev pred poroko doživela najlepše presenečenje, ko sem izvedela za nosečnost, sem bila prisiljena sprejeti kompromis in si izbrati malce drugačno, lažjo in tudi udobnejšo kreacijo. Sem praktična ženska in ne potrebujem oblek, da bi mi visele v omari, zato je nisem kupila, ampak si jo izposodila v Zagrebu tri tedne pred poroko. V podporo slovenskim kolegom sem izbrala Mitjo Hojaka, ki mi je po meri naredil čevlje, izjemna Ana Lazovski pa pokrivalo.
Ste bili vsaj približno takšna nevesta, kot ste si želeli?
Prepričana sem, da je vsaka nevesta lepa in edinstvena. Zaradi nosečnosti mi je bilo zelo slabo in bila sem neverjetno utrujena, vendar ni bilo časa za prestavitev poroke. Vedno sem govorila, da ne želim biti noseča na svoji poroki, in se najedla zarečenega kruha. Presrečna sem, da sem zanosila, in ničesar ne obžalujem, saj bom lahko na obnovitvi poroke čez 10 let nosila sanjsko obleko (nasmešek).
S partnerjem pričakujeta prvega otroka, s čimer sta na najboljši način okronala vajino ljubezen. Kako močno se veselite materinstva?
Nosečnost je ena izmed najlepših izkušenj, ki sem jih doživela, čudež in privilegij, ki ga imamo ženske, zato ga je treba ceniti in biti hvaležen zanj. Že nestrpno odštevam dni, ko bom spoznala svojega otroka, ki sva si ga oba res srčno želela. Vsako obdobje je po svoje najboljše, ne bi spreminjala preteklosti in ne moti me, da bom malce starejša oziroma zrelejša mamica. To si jemljem za prednost. Ob sebi imam zelo razumevajočega in ljubečega moža, starše, družino, sorodnike, prijatelje in vsak strah je odveč, četudi bo otrok odraščal v drugi državi, drugačni kulturi in jeziku. Ne bo najlaže, saj se prilagajam novim okoliščinam, a se bom trudila za svojo družinsko srečo. Zdaj so prednosti druge, sicer pa nikoli ne veš, s čim ti postreže življenje.
Živite v Švici, kako se znajdete v tujini?
Vsaka država ima svoje pluse in minuse, zato sem prenehala vleči te nesmiselne primerjave. Ljudje v Sloveniji mislijo, da je v Švici vse rožnato, ker je standard višji, pa ni tako. Kjerkoli si, je treba delati in se truditi za svoje sanje, cilje, nič ti ne bo prineseno k nogam, nič ne pade z neba. Najprej je treba obvladati jezik, kajti tukaj, kjer živim, ljudje skoraj ne govorijo angleško. Skratka, treba je biti akticen, se razvijati, učiti … Še bolj sem začela ceniti tiste, ki se odpravijo na tuje in so uspešni. Nameravam odpreti zasebno šolo petja in poskrbeti, da bom čim bolj ustvarjalna.
Glasba je vendarle velik del vaše biti. Se je bilo težko za nekaj časa 'posloviti' od petja in se posvetiti ustvarjanju družine?
Da in ne. Nastopi me napolnijo, glasba mi ogromno pomeni, dala mi je veliko lepih spominov, izkušenj, ampak človek ne more biti v nedogled razklan na različna področja. Zavestno sem se odločila za drugo pot in občutila, kako blagodejno je spet vzpostaviti sistem in začeti znova.
Za konec še malce klišejsko vprašanje, a vendar – kakšen občutek je, ko se ženska poroči? Spodbudi to kakšna močnejša čustva?
Kakšen pa je občutek, ko se moški poroči?! (smeh) Lepo je, če nekomu pripadaš, ko si z nekom celota. Poroka takšne občutke le še blagoslovi. In glede na to, da sva skupaj že 7 let, mislim, da s tem korakom nimava česa izgubiti.
