Sanjska dežela namesto mikrofona

Pevka Claudia, ki je v preteklosti uspešno zasukala tudi otroško pisateljsko pero, zadnje čase ni bila veliko na glasbenih odrih. Vzrok za odsotnost so – sanje! A ne tiste ponoči, ampak čisto konkretne, za katere je bilo treba ideje, dela in finančnega zalogaja podnevi. Niso še sicer čisto končane, saj sanjam pravzaprav nikoli ni konca, ne nazadnje pa so prav zato, da se jih sanja.

Kljub temu so s sodelavci in obiskovalci te dni praznovali drugi rojstni dan, odkar so njihove želje in ideje začele dobivati konkretno podobo, ki pa jo vseskozi dograjujejo. Pripravili so dan odprtih vrat v Deželi škratov, kot so jo poimenovali. »Sprva smo imeli v mislih samo otroke, a se je hitro izkazalo, da je takšna dežela tudi za odrasle. Iskreno rečeno, če pogledam pri tem že samo sebe, hehe. Zato smo se domislili poletnega pustovanja. No, pa saj je pri nas pravzaprav vedno nekakšno pustovanje, kajti škratja dežela za to tudi je. Ne oziramo se na letne čase in praznike, zabavamo in šemimo se vse leto. Radi se imamo luštno, in če se lahko imamo, zakaj ne? Za dobro voljo in veselje je vedno čas,« smeje pove.

Ker pravijo, da je pri njih vedno neverjetna energija, otroci radi prihajajo in se vračajo, odrasli pa obisk izkoristijo za druženje in uživanje v miru. »Tu ni hrupa razen tistega, ki ga zganjajo škrati,« doda.

Kot pravi, »je povsem padla v te stvari«. Odsotnost z glasbenih odrov je ne moti, saj za to niti ni časa. Jo je pa vseeno prijelo, da bi počasi spet posnela kakšno skladbo. Na odru je veliko, a v nekoliko drugačni vlogi. Sodeluje tudi kot animatorka v turističnih krajih in te dni spet odhaja na morje. Tokrat v Zadar, krompirjeve počitnice, denimo, pa bodo delovne v Umagu, kjer bo z njimi tudi njihova maskota Reksi. »Zapeti pravzaprav niti nimam časa, ampak obljubim, da se bom potrudila in ga našla. Mikrofon me je spet zamikal in naredili bomo kaj novega,« še pravi. Ker veliko časa preživi na Deželi škratov, se je tja že skoraj preselila. A kot pravi, se čisto v pravem pomenu besede ne bo in ostaja v Mariboru. So pa pota tja in nazaj zato toliko pogostejša. »Ampak to ni nič motečega. Prav nasprotno! Rada grem tja in rada grem domov. Domov grem v bistvu na počitnice.«