Sanja, najlepša 
na Eurobasketu

V športnem novinarstvu pred leti ni bilo veliko deklet. A so prodrla, čeprav ne množično in ne v vse medije. Sanja Modrić, dekle, ki smo jo na nacionalni televiziji lahko gledali prav vsak večer med Eurobasketom 2013, je ena od njih. Zaljubljenka v košarko, in to še prej, preden je omrežila košarkarja Stipeta Modrića. Da jo igra med dvema košema zanima zgolj zaradi njega, je bil dolgo očitek, ki ji ni bil prav nič všeč.

Brez komentarja

Košarka ji je od vedno blizu, všeč so ji napetost, negotovost, drama... »Ta njena dinamika, energija, preobrati.« Ne, nikoli je ni igrala, s športom se je vedno ukvarjala bolj ko ne ljubiteljsko, a je šla v bistvu prav zaradi košarke študirat novinarstvo. Njena želja je bila, da bi nekoč komentirala košarkarske tekme, a to se ji ne zdi več največji izziv. Tako ali tako so ji prijatelji rekli, malo v šali in malo zares, da bodo takrat, ko bo ženska komentirala košarkarske tekme, te preprosto nehali gledati.

Ja, stereotipov je v svetu športnega novinarstva še vedno precej, ampak Sanja je ena tistih, ki jih s svojim znanjem in čedalje večjo sproščenostjo odpravlja. In njen nasmeh je čisto preveč simpatičen. Začela je na mariborskem radiu, anket med neznanci na ulici odtlej res ne prenese, potem je nekaj časa delala na enem od komercialnih športnih programov, nato pa uspešno opravila avdicijo za športni program na nacionalni televiziji. Tu se ji novinarji še vedno zdijo najbolj profesionalni od vseh in je rada del te ekipe. Starejšo kolegico Jolando Bertole spoštuje zaradi predanosti in vztrajnosti, a hkrati odkrito pove, da so »ljudje Jolando sprejeli pri športih, ki jih dela, a si ne predstavljam, kakšne reakcije bi bile, če bi se odločila, da bi komentirala nogomet«. Tudi zato Sanja najbrž ne razmišlja prav veliko o komentiranju pa še delo na terenu, s športniki, ji v bistvu bolj ustreza.

Na nacionalki je že dobro desetletje, pa nekateri še vedno pravijo, da je nov obraz. Zato, ker gre, tako Sanja, na nacionalni televiziji vse počasneje kot pri drugih medijih. Na priložnost se dolgo čaka, ženske seveda čakajo še malo dlje, Sanja pa ni hotela čakati v nedogled na nekaj, kar morda sploh ne bi prišlo. In se je odločila za družino. »Mogoče bi hitreje napredovala, kot sem, če si vmes ne bi ustvarila družine, morda bi bilo enako, tega ne morem vedeti. A verjamem, da se vsaka stvar zgodi ob pravem času.« Ima dve hčerki, srečen zakon z dva metra in nekaj visokim možem, a v zasebno življenje javnosti ne dovoli pogledati. Niti malo. Hoče, da jo ocenjujejo po njenem delu.

Prav simpatičen par

Pred olimpijskimi igrami v Londonu je vodila oddajo Londonski vrtiljak. Da je nesproščena in malo izumetničena, so takrat nekateri govorili, ampak z vsako oddajo je bilo manj tovrstnih kritik. Ljubitelji športa pravzaprav niso nikoli zares zadovoljni s svojimi novinarji, ti to prav dobro vedo. Je pa res, da je Sanjin prijazni nasmešek, ob njem pa tudi zares izvrstno poznavanje košarke, gledalce začel mediti že v oddajah Košarko čutim, dokončno pa med prvenstvom. Z Jakom Daneuom sta bila kljub kakšni nerodnosti prav simpatičen par.

A naj ji je bilo prav ali ne, o njej se je pisalo tudi kot o najlepši novinarki Eurobasketa pa da je eden od adutov Slovenije … In sicer v hrvaških časopisih, najbrž malce tudi zato, ker je Stipe vendarle napol njihov.

Pri delu je umirjena in profesionalna, kot navijačica strastna in glasna. Kar menda vendarle ni bilo krivo za to, da je eno od večernih oddaj med Eurobasketom zaradi hripavosti komajda izpeljala do konca. Ampak njen nasmešek ni bil ob tem nič manj prijazen. Profesionalka pač.

Želi si poročati z olimpijskih iger, ampak je realna: »Žal so OI v Riu časovno in lokacijsko daleč, zato si ne delam kakšnih iluzij, da se mi želja izpolni.« Ampak kdo ve. Sanja Modrić to, kar dela, dela s srcem in predanostjo. Najbrž bi bilo tako tudi, če bi se odločila za poklic pediatrinje, o čemer je nekoč razmišljala. Ali če bi bila načrtovalka porok, kot se ji je menda tudi pletlo po glavi.

Najbolj od vsega pa ima rada košarko, ta njej tako ljub šport, čeprav niti ne ve dobro, zakaj ji je tako pri srcu. Spremljala ga bo še naprej, se veselila uspehov naših, a s precej, ta se zdi njena izrazita značajska lastnost, realizma: »Glede na pomanjkanje mladih generacij je vprašanje, kaj bo z našo reprezentanco čez nekaj let.« No, dokler bomo imeli Gorana Dragića, bo kar šlo, in, ja, karizmatični Gogi bi bil vodja tudi v ekipi Sanje Modrić.