Na srečo sem doma z dežele, kjer se v sorazmerno majhnem kraju Ihan zelo dobro počutim. Blizu so gozd, planine, Ljubljana. Imel sem tudi to srečo, da smo imeli v Ihanu v času mojih prvih šolskih let učitelja, ki nam je privzgojil ljubezen do domovine in smo najprej dodobra spoznali Slovenijo, nato pa nas je popeljal tudi zunaj meja. Kje vse sem že bil, se je kar težko spomniti,« pove voditelj in pevec Boris Kopitar, nato pa doda: »Potovanja ali popotovanja razvrščam v tri skupine. V prvi so potovanja za dušo z namenom videti svet, kamor med drugim spadajo velika grška tura, jug Italije, španska Andaluzija, Portugalska, Egipt, nekajkrat sem bil tudi v Franciji, v Parizu, Normandiji in Bretanji. V drugi skupini so potovanja, ki sem jih opravil napol službeno, zaradi glasbenega udejstvovanja. Največkrat so se dogajala v spremstvu Slovencev, ki živijo v tujini in jim je domača glasba nadvse ljuba. Z ansamblom Vikija Ašiča sem bil že pred mnogo leti na šesttedenski turneji po Kanadi in ZDA, pred petimi leti sem bil z Zapeljivkami mesec dni po Avstraliji od Pertha prek Adelaide in Melbourna do Sydneyja, v Clevelandu smo bili tudi z ekipo TV Slovenija, kjer smo posneli dve oddaji Videomeh, veliko pa je bilo tudi obiskov pri naših rojakih po evropskih klubih.« V tretji skupini so popotovanja s prijatelji in znanci. »Že nekaj let zapored sem se na začetku junija pridružil skupini dvajsetih prijateljev, ki naložimo kolesa na barko in križarimo od enega do drugega jadranskega otoka in vsakega tudi prekolesarimo. Če bi izbiral, kam bi se še rad vrnil, je to gotovo vulkanski otok, francoski Reunion sredi Indijskega oceana. V zadnjem času pa mi je med kraji, kamor bi se še rad vrnil, v spominu zelo živo kolesarjenje ob prelepih jezerih v okolici Salzburga. Obvozili smo šele štiri jezera, zato bi bilo dobro, da bi ob prihodnjem obisku obdelali vse.«
Po severni Avstriji so se potepali julija letos
»Na Salzburškem je bilo kakšno stopinjo hladneje in je bilo zato tudi kolesarjenje prijetno. Ker sva z ženo že nekajkrat slišala, da je okrog solnograških jezer pod skupnim imenom Salzkammergutt speljanih veliko kolesarskih steza, sva se z veseljem odzvala povabilu prijateljev Jožice in Marka. Z avtom smo se zapeljali do Salzburga, si ga dodobra ogledali, prespali ob jezeru v kraju Fuschl in nadaljevali pot z avtom do izhodišča v kraju Thalgau, kjer smo zajahali kolesa in nadaljevali pot ob Wolfgangseeju, skozi zdravilišče in toplice v kraju Bad Ischl, nadaljevali do Traunseeja čez griče do največjega avstrijskega jezera Attersee in se četrti dan mimo Mondseeja vrnili v Thalgau in nazaj domov.« Ker je Avstrija naša soseda, jo seveda kar dobro poznamo, a Boris pravi, da ga vsakič znova očara urejenost te države, ki je bila ob lepem vremenu še bolj zaznavna. »Zelo prijetno smo bili presenečeni že v Salzburgu, ko smo se pred semaforjem pogovarjali, kam bi šli na kavico, in se je takoj oglasilo mlado dekle, ki je stalo blizu in nas opozorilo, kam naj gremo, da ne bo predrago. Besedo turizem v Avstriji pišejo z veliko začetnico, zato se jim to bogato obrestuje. Ko smo prišli v hotele, ki jih je bilo treba na celotnem poteku naše poti kar precej vnaprej rezervirat smo povsod naleteli najprej na prijazne lastnike, takoj zatem pa tudi na zelo prijazno osebje, ki je poskušalo ustreči tudi najmanjšim željam. Tudi ljudje, ki jih naključno kaj vprašaš na cesti, se zelo potrudijo, da najdejo odgovor na vprašanje. Če sami ne vedo, pa vprašajo naprej.« Pregovorni avstrijski red, pravi, jim šteje v dobro. »Zelo prijetno so nas presenetili vozniki avtomobilov, ki so do kolesarjev na cestah mnogo bolj pozorni kot pri nas doma. Vozijo mnogo bolj umirjeno in niso prav nič živčni, če je treba malo počakati, da se vidi skozi ovinek o možnostih prehitevanja. Prav res nas ni nihče grobo potisnil ob stran ceste.« Vsaka dežela ponuja svoje kulinarične specialitete. Avstrijska kuhinja je Borisu prijala. »Kar dvakrat smo si za pozno kosilo privoščili tisti pravi dunajski zrezek s kislim krompirjem, svežim kruhom, okusno solato in velikim vrčkom piva. Eden je bil boljši kot drugi.«
Pot kolesarjenja so načrtovali do potankosti
»Če bi že prej vedeli, da je tisti dan, ko smo prikolesarili do kraja Gmunden ob Traunseeju, zvečer na glavnem trgu koncert Davida Haselhoffa, bi si morda prenočišče rezervirali v kraju in prisostvovali koncertu. A žal smo morali nadaljevati pot do mesteca Abtsdorf ob Atterseeju.« Med destinacijami, ki še ostajajo na Borisovem seznamu želja, je Argentina. »A to je, kot verjetno pri vseh, ki radi potujete, odvisno od finančnih zmožnosti. Morda pa se bom vendarle lahko kmalu odločil za obisk Slovencev, ki so si našli nov dom v Južni Ameriki. Nikoli ne reci nikoli,« še optimistično sklene Boris.
Destinacija: Solnograško
Plus: lepa narava in urejena okolica
Minus: trikrat predrta zračnica v vročem dnevu
Šoping: Ker nihče ni izrazil posebne želje, je vsem prinesel magnetke, ki so, kot pravi, zamenjali tako imenovane praholovce.
