Simpatična Ljubljančanka Ana Lukner je že od mladih nog navajena spoznavati drugačne ljudi, kulture, narode, dežele. »Moj dom je svet,« se nasmehne, ko jo povprašamo, kje vse je že bila. »Imela sem srečo, da sem že kot otrok veliko potovala. S starši smo Evropo prečesali po dolgem in počez. Ker je v Braziliji živel naš družinski prijatelj, zdaj žal že pokojen, sem dobro spoznala tudi južnoameriške države – poleg Brazilije še Urugvaj, Paragvaj in Argentino. Ko sem bila stara 18 let, sem dobila športno štipendijo in se preselila v Kalifornijo, kjer sem pet let študirala v mestu San Jose. Nekaj mesecev sem živela tudi v Nemčiji,« pove Luknerjeva. »Vsako leto smo hodili tudi smučat, bila sem še v Izraelu, na Cipru in nekaterih drugih mediteranskih otokih. Zelo všeč mi je bila Antigva in Barbuda (otoška država v vzhodnem Karibskem morju, op. a.) ter seveda Havaji, kjer sem bila dvakrat, ko smo igrali študentsko ligo.«
Plus: narava in ljudje Minus: ogromna razlika med revnimi in bogatimi Šoping: ponaredki oblačil svetovno znanih modnih znamk |
Med študijem, ko je delala redni magisterij IMB na ljubljanski ekonomski fakulteti, je s sošolci odpotovala v Moskvo in Kazahstan. »To so bile predvsem delovne počitnice, saj smo delali različne raziskave za nekatera slovenska podjetja, ki sodelujejo z vzhodno Evropo,« pojasni Ana. Kljub temu so si vzeli čas, da so si ogledali nekaj naravnih znamenitosti. »Ena od glavnih atrakcij Kazahstana je kanjon Charyn, ki je pomanjšana verzija Grand Canyona v ZDA. Do tja vodi peturna vožnja z avtobusom po luknjasti, makadamski cesti,« nam je zaupala Ana, ki si je v kanjonu privoščila spust po žici. »Čeprav nisem adrenalinski tip, sem bila prva med puncami, ki so se z visoke kamene skulpture pognale v praznino. Izkušnja, ki je vsekakor ne bom pozabila,« se nasmehne lepotička.
Mešanica azijske in ruske kulture
Kazahstan je ena najhitreje razvijajočih se držav na svetu, kjer imajo veliko naravnih dobrin, kot je nafta. »Na račun tega ponekod zelo hitro bogatijo, ogromno pa je še takšnih, ki živijo v totalni bedi. Nastanjeni smo bili v mestu Almaty, kjer je razkol med bliščem in bedo še posebno opazen. Tam vidiš vse, od velikih in prestižnih stavb, narejenih iz najbolj luksuznega materiala, do kolib, ki imajo še WC na štrbunk.« Ana, ki je že od nekdaj razvijala sočutje do socialno ogroženih, je obiskala tudi revna naselja, kjer se je je dotaknilo veliko stvari. »Ljudje so fenomenalni. Čeprav so revni, so zelo pozitivni, kar me je presenetilo. Spomnim se dečka, ki je prodajal sadje. Bil je tako prikupen, da sem si želela, da bi ga lahko kar vzela s sabo domov. Ko sem mu želela dati napitnino, se mi je prijazno zahvalil, denar pa odklonil. Tega v revnih zaselkih ne doživiš prav pogosto,« pove Luknerjeva in doda, da je Kazahstan dežela, kjer se čuti mešanica azijske in ruske kulture, kar se kaže predvsem pri ljudeh, ki so videti kot azijati, v njihovi miselnosti pa je še vedno moč zaslediti vpliv socializma.
Kazahstanska kulinarika temelji na mesu, ugotavlja Ana. »Zelo radi kuhajo juhe, enolončnice, jedi na žlico, vsem pa je skupno, da je v njih veliko mesa. So me pa presenetili sveže iztisnjeni naravni sokovi. Takšne ponudbe je res veliko.« Sicer se tudi pri pijači pozna vpliv sosednje Rusije. »Ogromno je alkohola, tudi veliko ga konzumirajo, seveda prevladujejo vodka in druge podobne žgane pijače.«
Luknerjeva, tudi femme fatale leta 2013, pravi, da bo s tujino močno povezana tudi v prihodnje. »Načrtujem, da bom živela pol v Sloveniji, pol v Kaliforniji, kjer veliko poslujem,« nam zaupa Ana in nas za konec povabi »nakavo«, v svojo kavarnico na Prešernovem trgu, kjer od vsakega napitka namenijo deset centov za nakup hrane za njeno dobrodelno organizacijo Anina zvezdica.
